VSM Sklep I Ip 619/2021

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v točki II.d izreka potrdi.

II. Zastavni upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom odločilo o povrnitvi nadaljnjih izvršilnih stroškov (točka I izreka), o razdelitvi kupnine, dobljene s prodajo dolžnikovih nepremičnin v višini 89.171,48 EUR (točka II izreka) in o končanju izvršbe na nepremičnine k.o. št. X., parcele 757/1, 757/2 in 758 (točka III izreka). Pod točko II izreka je v zvezi z delitvijo kupnine odločilo tako, da je pod točko II.a izreka najprej poplačalo stroške nepremičninske izvršbe upnika A. GmbH v zadevi I 100/2018 v višini 142,00 EUR. Nato je pod točko II.b izreka poplačalo davke, in sicer davek na promet nepremičnin v zneskih 758,53 EUR in 1.019,94 EUR ter v zadnjem letu zapadle davščine v znesku 111,74 EUR. Pod točko II.d izreka pa je poplačalo terjatve, zavarovane z zastavno pravico, in sicer je najprej poplačalo terjatev zastavnega upnika D., d. d. v zadevi In 118/2005 v znesku 4.580,44 EUR, nato pa terjatev zastavnega upnika A. GmbH v zadevi In 183/2006 v zvezi z zadevo I 00/01232 v znesku 82.588,83 EUR.

2Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložil zastavni upnik A., GmbH. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se iz celotnega preostanka kupnine po plačilu terjatev iz točk II.a in II.b sklepa (pred poplačilom terjatve D., d. d.) opravi poplačilo njegove terjatve. Nasprotoval je odločitvi sodišča prve stopnje, da se kljub ugotovitvi, da je po poplačilu stroškov in davkov prva v vrsti za poplačilo terjatev zastavnega upnika A., GmbH, ki je prvi po vrstnem redu pridobil zastavno pravico na podlagi sporazuma o vknjižbi hipoteke za zavarovanje kredita z dne 15. 2. 1999 z učinkom od 9. 3. 1999, prva poplača terjatev B., d. d., ki jo je sodišče oprlo na ugotovitev, da zastavni upnik terjatve, zavarovane z zastavno pravico na podlagi sporazuma z dne 15. 2. 1999, v vlogi z dne 19. 5. 2021 ni priglasil in da je v tej vlogi priglasil le terjatev na podlagi več izvršilnih zadev. Obrazložil je, da edina terjatev med njim in dolžnikom tega postopka izvira iz kreditne (posojilne) pogodbe, ki izvira iz sporazuma za zavarovanje kredita z dne 15. 2. 1999. Vsi izvršilni postopki, na katere se je v priglasitvi terjatve skliceval, pa izvirajo prav iz te terjatve. Prav tako je navedel, da bi sodišče, če je bila njegova priglasitev terjatve nejasna oziroma ni bila pojasnjena terjatev iz naslova zavarovanja kredita z dne 15. 2. 1999, bilo dolžno postopati skladno z določilom 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 285. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Glede na to, da je upnik terjatev priglasil, sodišče pa je jasno uvidelo, da ima terjatev zavarovano na podlagi sporazuma iz leta 1999, bi moralo, da bi zadevo razjasnilo, prijavitelja pozvati, da vlogo popravi ali dopolni oziroma da poda potrebna pojasnila. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

3Dolžnika in ostali zastavni upniki oziroma upravičenci do poplačila iz kupnine na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba ni utemeljena.

5Kot izhaja iz vsebine pritožbe in pritožbenega predloga, je zastavni upnik s pritožbo izpodbijal le odločitev sodišča prve stopnje pod točko II.d citiranega sklepa, tj. odločitev o razdelitvi preostanka kupnine, ki je ostal po poplačilu stroškov, o katerem je sodišče odločilo pod točko II.a izreka, in davkov, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo pod točko II. b izreka. Pritožbeno sodišče je zato sklep sodišča prve stopnje preizkusilo le v tem delu.

6Vrstni red in pogoje za poplačilo terjatev, ki so zavarovane z zastavno pravico, in terjatev upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, ureja 198. člen ZIZ. Ta določa, da se te terjatve poplačajo po poplačilu terjatev iz 197. člena ZIZ (prvi odstavek 198. člena ZIZ), pri čemer se terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico in zemljiškim dolgom, poplačajo, če so bile priglašene najpozneje na razdelitvenem naroku (drugi odstavek 198. člena ZIZ), njihovi upniki pa se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zastavno pravico (tretji odstavek 198. člena ZIZ).

7Pritožnik neutemeljeno graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni priglasil terjatve, v zvezi s katero je pridobil zastavno pravico na podlagi sporazuma o vknjižbi hipoteke za zavarovanje kredita z dne 15. 2. 1999 z učinkom od 9. 3. 1999, in da je terjatev priglasil le na podlagi več izvršilnih zadev. Iz navedb v njegovi vlogi z dne 19. 5. 2021 namreč jasno izhaja, da je v njej priglasil le terjatev na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici v zadevah I 1232/2000 (I 00/01232) z dne 6. 9. 2001 in nadaljnjih sklepov istega sodišča v izvršilnih zadevah In 63/2011, I 242/2017 in I 100/2018 ter sklepov Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni v izvršilni zadevi I 242/2017, ki jih je tudi priložil priglasitvi terjatve, in sicer je priglasil terjatev iz naslova kredita 20.020.467 v višini glavnice 38.755,45 EUR in zakonskih zamudnih obresti, nateklih od 13. 12. 2000 do 25. 5. 2021 v višini 95.578,70 EUR (skupaj 124.265,22 EUR), in posamezne terjatve iz naslova stroškov izvršilnega postopka v zadevah I 1232/2000, In 63/2011, 100/2018 in 27/2015. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in kot izhaja tudi iz sklepov, priloženih k vlogi z dne 19. 5. 2021, v nobenem od izvršilnih postopkov, na katere se je upnik skliceval v vlogi z dne 19. 5. 2021, izvršba ni bila dovoljena na podlagi sporazuma o vknjižbi hipoteke za zavarovanje kredita z dne 15. 2. 1999. Nobena izmed hipotek, pridobljenih na podlagi sklepa I 00/01232 v postopkih nadaljnjih izvršb na zadevne nepremičnine v zemljiški knjigi tudi ni bila vpisana z učinkom v vrstnem redu hipoteke, pridobljene na podlagi sporazuma z dne 15. 2. 1999. Prav tako pa niti iz vloge z dne 19. 5. 2021 in tej vlogi priloženih prilog niti iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da bi se sporazum o vknjižbi hipoteke za zavarovanje kredita z dne 15. 2. 1999 nanašal na terjatev, o kateri je bilo odločeno s sklepom o izvršbi I 00/01232, v okviru nadaljnjih izvršilnih postopkov pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici (med drugim pod opr. št. In 183/2006) in Okrajnim sodiščem v Gornji Radgoni pa za izterjavo te terjatve dovoljena tudi izvršba na nepremičnine, ki so bile v končni fazi prodane v obravnavani izvršilni zadevi I 100/2018.

8Kot izhaja sklepa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici I 00/01232 z dne 6. 9. 2001 in predloga za izvršbo, ki ju je zastavni upnik priložil vlogi z dne 19. 5. 2021, je bila s tem sklepom izvršba dovoljena na podlagi verodostojne listine, tj. izpiska iz poslovnih knjig št. 20.020.467 z dne 12. 12. 2000. Na podlagi tega sklepa pa je pritožnik pridobil tudi izvršilni naslov za izterjavo v sklepu navedenih terjatev. Kot izhaja iz podatkov zemljiške knjige, je bila v zvezi s tem sklepom v zemljiški knjigi pri vseh zadevnih nepremičninah tudi vknjižena hipoteka in zaznamovana izvršba na podlagi nadaljnjih v postopku izvršbe na zadevne nepremičnine izdanih sklepov. Tako je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici In 183/2006 z dne 14. 12. 2006 v zvezi s sklepom o izvršbi I 00/01232 z dne 6. 9. 2001 pri vseh zadevnih nepremičninah vknjižena hipoteka in zaznamovana izvršba z učinkom od 14. 12. 2006 dalje, pri nepremičninah parcela 757/2 in 757/1 je bila nato z učinkom od 5. 1. 2018 dalje vknjižena še hipoteka in zaznamovana izvršba na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni I 242/2017 z dne 5. 1. 2018 in sklepa Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici I 100/2018 z dne 8. 1. 2019 (na podlagi slednjega le pri dolžniku C. C. do 5/12 lastnem deležu na zadevnih nepremičninah), pri nepremičnini parcela 758 pa je bila na podlagi sklepa I 100/2018 z dne 8. 10. 2018 vknjižena hipoteka in zaznamovana izvršba z učinkom od 9. 10. 2018.

9Četudi je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo, ugotovilo, da je pritožnik pridobil hipoteko s prvim vrstnim redom, s katero je bila zavarovana njegova posojilna terjatev do dolžnikov na podlagi sporazuma o vknjižbi hipoteke z dne 15. 2. 1999, glede na to, da pritožnik kot zastavni upnik niti v vlogi z dne 19. 5. 2021 niti pozneje na razdelitvenem naroku (ki se ga, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, ni udeležil) ni priglasil terjatve, ki je bila zavarovana s to hipoteko, in tudi ni niti navedel niti s predložitvijo kakršnihkoli listin (npr. sporazuma o vknjižbi hipoteke za zavarovanje kredita z dne 15. 2. 1999, kreditne pogodbe, s katero je bil odobren zavarovani kredit) izkazal, da je s to hipoteko dejansko zavarovana terjatev, o kateri je bilo pozneje odločeno s sklepom I 00/01232 (tudi iz podatkov zemljiške knjige pa ni razvidno, da bi se sporazum o vknjižbi hipoteke nanašal na priglašeno terjatev iz naslova kredita z oznako 20.020.467), izvršilno sodišče ni imelo podlage, da bi priglašeno terjatev pritožnika poplačalo v vrstnem redu hipoteke, vknjižene na podlagi sporazuma z dne 15. 2. 1999, in torej pred poplačilom terjatve B., d. d, ki je imela hipoteko za zavarovanje svoje terjatve vknjiženo z učinkom od 10. 8. 2005. Glede na vsebino vloge z dne 19. 5. 2021 je sodišče prve stopnje (upoštevaje tudi dejstvo, da Republika Slovenija ni prijavila terjatve, v zvezi s katero je bila v njeno korist v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka z učinkom od 23. 4. 2004) priglašeno terjatev lahko poplačalo šele v vrstnem redu vknjižbe hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi In 183/2006 v zvezi z zadevo I 00/01232, torej po poplačilu terjatve B., d. d.

10Neutemeljena je pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo zastavnega upnika pozvati k dopolnitvi ali popravi vloge oziroma k podaji dodatnih pojasnil. Sodišče bi ga bilo k dopolnitvi vloge na podlagi določb 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dolžno pozvati le, če bi bila vloga nepopolna, to je, če bi bila nerazumljiva ali ne bi vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Vendar vloga z dne 19. 5. 2021 s takšnimi pomanjkljivostmi ni bila obremenjena. Vsebovala je namreč vse potrebne sestavine, da jo je izvršilno sodišče skladno z njeno vsebino lahko upoštevalo pri razdelitvi kupnine in poplačilu priglašenih terjatev. Dejstvo, da zastavni upnik v vlogi ni podal navedb o tem, da je v vlogi priglašena terjatev iz naslova kredita 20.020.467 (tj. glavnica v višini 38.755,45 EUR in do 25. 5. 2021 zapadle zakonske zamudne obresti v višini 95.578,70 EUR) zavarovana tudi s hipoteko, ki je v zemljiški knjigi v prvem vrstnem redu vknjižena na podlagi sporazuma o vknjižbi hipoteke za zavarovanje kredita z dne 15. 2. 1999, in ne le s hipotekami, vknjiženimi na podlagi sklepov, izdanih v izvršilnem postopku, na katere se je v priglasitvi terjatve izrecno skliceval, pa ne pomeni formalne pomanjkljivosti vloge v smislu določb 108. člena ZPP.

11Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva po določbah 285. člena ZPP in zastavnega upnika pozivati k podaji dodatnih pojasnil v zvezi s priglašeno terjatvijo. Glede na podatke izvršilnega spisa, glede na vsebino zemljiškoknjižnih vpisov pri zadevnih nepremičninah in glede na vsebino vloge z dne 19. 5. 2021 namreč sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za sklepanje, da bi bila s hipoteko v prvem vrstnem redu lahko zavarovana ista terjatev iz naslova kredita, kot je bila predmet nadaljnjih izvršilnih postopkov in ki je bila nato zavarovana s hipotekami, vknjiženimi na podlagi sklepov, izdanih v postopkih izvršbe na zadevne nepremičnine. Prav tako ni imelo razloga za sklepanje, da bi se prijava terjatve iz naslova kredita št. 20.020.467 v višini 124.265,22 EUR lahko nanašala (tudi) na terjatev, zavarovano s hipoteko, vknjiženo na podlagi sporazuma z dne 15. 2. 1999. V vlogi z dne 19. 5. 2021 s prilogami pa je imelo dovolj podatkov, da je lahko (delno) poplačilo priglašene terjatve dovolilo v vrstnem redu vpisane hipoteke in zaznambe izvršbe, ki je bila v zvezi s sklepom I 00/01232 dovoljena v zadevi In 183/2006. Zato tudi ni bilo nobenega razloga, da bi sodišče zastavnega upnika pozvalo k podaji kakršnihkoli pojasnil. Sodišče pa zastavnega upnika, ki v zakonskem roku priglasi le nekatere od zavarovanih terjatev, tudi ni dolžno izrecno pozvati in opozoriti na priglasitev ostalih terjatev, glede katerih iz zemljiške knjige sicer izhaja, da je v zvezi z njimi pri zadevnih nepremičninah vknjižena hipoteka, pa jih zastavni upnik v zakonskem roku ni priglasil. Zastavni upnik, ki je bil v vabilu na razdelitveni narok skladno s tretjim odstavkom 207. člena ZIZ izrecno opozorjen, da bodo terjatve, ki imajo po stanju spisov in po podatkih zemljiške knjige pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo, upoštevane le, če bodo priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku, bi moral ob ustrezni skrbnosti ter še zlasti upoštevaje dejstvo, da je kot banka profesionalna oseba, ki se že v okviru svoje dejavnosti pogosto ukvarja z vprašanji zavarovanja svojih kreditnih terjatev in njihovega poplačila v izvršilnem postopku, v postopku pa je bil zastopan po odvetniku kot kvalificiranem pooblaščencu, sam poskrbeti, da bi najpozneje na razdelitvenem naroku navedel vsa dejstva, ki so relevantna za poplačilo njegovih še obstoječih s hipotekami zavarovanih terjatev, še zlasti pa najpozneje na razdelitvenem naroku in ne šele v pritožbi zoper sklep o razdelitvi kupnine podati navedbe o tem, da je terjatev, ki jo je priglasil in ki je zavarovana s hipotekami, pridobljenimi v okviru postopkov izvršbe, zavarovana tudi s hipoteko, pridobljeno izven izvršilnih postopkov, na katere se je v svoji vlogi z dne 19. 5. 2021 sicer izrecno skliceval.

12Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Ker zastavni upnik s pritožbo ni uspel, mora svoje pritožbene stroške kriti sam (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).