UPRS Sodba I U 723/2020-31

I. Tožbi se ugodi, odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana 35220-3287/3326/2019 (3211) z dne 16. 1. 2020 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju tudi prvostopenjski organ) na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona, Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in 18. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega 12. 4. 2019, zaradi ugotovitve upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem na podlagi tožnikovega zahtevka ugotovil, da je tožnik na podlagi ocene stanovanjskih in drugih razmer dosegel 480 točk. Z doseženim številom točk se uvršča na 225 mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenim za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A2 (točka 1 izreka). Na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 590 točk, pod pogojem, da so stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (točka 2 izreka). V postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški postopka (točka 3 izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Stanovanjski sklad MOL 12. 4. 2019 objavil 18. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se je v razpisnem roku prijavil tudi tožnik. V nadaljevanju so navedeni pogoji za sodelovanje na predmetnem javnem razpisu. Za namene razpisa se je v okviru tožnikovega gospodinjstva kot ožje družinske člane upoštevalo osebe, za katere je bil izkazan obstoj zakonske dolžnosti preživljanja. Na podlagi predloženih dokazil o dohodkih gospodinjstva, je bila skladno z določbami Pravilnika ugotovljeno, da dohodek gospodinjstva ne presega določenih odstotka od povprečne neto plače v državi, opredeljenih v 9. členu Pravilnika, kar tožnika uvršča med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine – lista A. V skladu s točkovnim vrednotenjem kriterijev za ocenjevanje stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer, ki vplivajo na prednost pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem, kot so določeni z obrazcem za ocenjevanje razmer, kot priloge k Pravilniku in točkovnega vrednotenje prednostnih kategorij, objavljenega s predmetnim javnim razpisom, je bilo opravljeno točkovanje razmer tožnikovega gospodinjstva po kategorijah, ki so navedene na straneh 2 in 3 obrazložitve izpodbijane odločbe. Med drugim prvostopenjski organ navaja tudi točkovno kategorijo 5: število članov gospodinjstva, ki se točkuje. Če prosilec predloži izpis iz rojstne matične knjige, iz katerega je razvidno ustrezno razmerje in izkazan obstoj ustrezne zakonske medsebojne dolžnosti preživljanja. Poleg navedenega navaja tudi točkovno kategorijo 9: družina z večjim številom otrok, ki se točkuje, če je prosilec predložil izpis iz rojstne matične knjige, iz katerega je razvidno ustrezno razmerje. Tožnik je prejel 480 točk, kar ga uvršča na 225 mesto prednostne liste, ki je bila javno objavljena 16. 1. 2020 na oglasni deski Stanovanjskega sklada MOL. Glede na število razpisanih stanovanj bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem uvrščenim na prednostno listo – A2, ki so dosegli 590 točk in več

3Župan MOL kot pritožbeni organ je pritožbo zavrnil. Zavrnil je tožnikov ugovor, da v postopku ocenjevanja niso bili upoštevani njegovi trije otroci, ki jih preživlja, saj sta dva mladoletna, tretji pa se še šola. Eden izmed njih je otrok s posebnimi potrebami, kar izkazuje z listinami. Za otroke plačuje preživnino 300,00 EUR mesečno in krije tudi ostale potrebne stroške za otroke. Zavrnil je tudi ugovor tožnika, da je napačno vrednoten kot samska oseba, moral pa bi prejeti za otroke 90 točk, za kategorijo velike družine 50 točk ter iz naslova, ker je en otrok invalid, nadaljnjih 80 točk. Pritožbeni organ navaja določbo 87. člena SZ-1 in Pravilnik ter razpisne pogoje iz predmetnega javnega razpisa. Na strani 2 obrazložitve navaja kategorije, določene s Pravilnikom ter njihovo točkovanje. Prvostopenjski organ je vloge prosilcev preizkusil na podlagi prejetih listin in dokumentiranih poizvedb. Število dobljenih točk je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe in je bilo podeljeno na podlagi predloženih dokazov v postopku ter na podlagi potrdil in navedb. Tožnik se pritožuje, da je bil obravnavan kot samska oseba, kljub temu, da ima 3 mladoletne otroke, ki jih preživlja, zato je bil oškodovan za točke za otroke, za veliko družino in za invalidnost otroka. Iz sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P ... z dne 23. 6. 2016 izhaja, da so vsi trije otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo materi A.A., tožnik pa je zanje dolžan plačevati preživnino in izvajati stike. V času objave predmetnega javnega razpisa je veljal ZZZDR, ki določa, da v primeru, ko starši ne živijo skupaj so se dolžni sporazumeti glede varstva in vzgoje otrok. Sklenitev sporazuma je obvezno in se predloži sodišču v potrditev. Iz nobenega predloženega dokazila tožnika pa ne izhaja, da bi bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo tožniku, zato prvostopenjski organ pri točkovanju pravilno ni upošteval tožnikovih otrok. Dejstvo, da tožnik plačuje preživnino in ima redne stike z otroci, na pravilnost odločitve prvostopenjskega organa ne vpliva in je tako v postavki 5.1. število mladoletnih otrok 3 ni dodelil 30 točk za vsakega mladoletnega otroka in tudi ne 50 točk pri postavki 9.1 družina s tremi ali več mladoletnimi otroci, prav tako pa tudi ne 80 točk pri postavki 10.1.1. invalidnost otroka. Prav tako tožnik tudi ni upravičen do 80 točk za zdravstvene razmere pri postavki 7.1. kronična bolezen zgornjih dihal ali astma enega mladoletnega otroka in tudi ne za odraslega člana, kar pojasni na strani 4 obrazložitve. Po mnenju pritožbenega organa je prvostopenjski organ stanovanjske in socialne razmere tožnika ocenil skladno z veljavnimi predpisi in tožniku dodelil ustrezno število točk.

4Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava, nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitev določb postopka ter zaradi ničnosti izpodbijanega upravnega akta. Prvostopenjski in pritožbeni organ v izpodbijani odločitvi tožniku pri točkovanju nista upoštevala treh mladoletnih otrok, enega z Downovim sindromom, invalidnost enega otroka ter statusa družine z večjim številom otrok. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik ni izkazal, da bi mu bili navedeni otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo, temveč je iz listin (sodne poravnave) razvidno, da so bili otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo materi, tožnik pa je zanje dolžan plačevati preživnino in imeti z njimi stalne stike. Po mnenju tožnika prvostopenjski organ tožniku nepravilno in nezakonito ni dodelil 220 točk in sicer pri socialnih razmerah za število mladoletnih otrok (trije otroci – 90 točk), pri družini z večjim številom otrok (50 točk) in pri družinah z invalidnim članom – otrokom (80 točk). Nesporno ima tožnik 3 otroke, ki jih je dolžan preživljati. Iz predloženih listin tudi nesporno izhaja, da ima en otrok Downov sindrom in je otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju ter s tem otrok s posebnimi potrebami. Prvostopenjski organ pa je točkovanje izvedel v nasprotju s kriteriji, navedenimi v predmetnem javnem razpisu ter navodili za izpolnjevanje obrazca, kakor tudi v nasprotju s Pravilnikom. Kršil pa je tudi načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena, enakega varstva pravic iz 22. člena ter pravice in dolžnosti staršev iz 54. člena in pravice otrok iz 56. člena Ustave RS. Iz razpisnih pogojev in iz obrazca – vloge, kakor tudi iz Navodil za izpolnjevanje obrazca ne izhaja, da bi med ožje družinske člane spadali zgolj otroci, ki so v skladu z odločbo dodeljeni prosilcu, temveč so navedeni otroci prosilca, dokler jih je prosilec dolžan preživljati (v primeru študija do dopolnjenega 26 leta starosti). Napačno je stališče prvostopenjskega in pritožbenega organa, da se pri točkovanju ne upoštevajo otroci prosilca, če mu niso bili dodeljeni v varstvo in vzgojo (temveč materi), je pa prosilec, ki je oče teh otrok, dolžan otroke preživljati in imeti stike z njimi ter drugače zanje skrbeti. Predhodno navedeno stališče je v nasprotju z namenom zakona in podzakonskih predpisov ter v nasprotju z navedenimi ustavnimi načeli ter ustavno zajamčenimi pravicami.

5Iz tč. 3 vloge - obrazca iz opombe izhaja, da med ožje družinske člane spadajo tudi otroci, ki jih je prosilec dolžan preživljati. Iz tč. 5.1. vloge – obrazca tudi ne izhaja, da bi prišli v poštev le otroci, ki so prosilcu dodeljeni v varstvo in vzgojo, saj je navedeno le število mladoletnih otrok in kot priloga rojstni list otrok, za otroke, starejše od 15 let pa tudi potrdilo o vpisu, ni pa kot priloga navedena odločba (sporazum) o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo. Iz tč. 9 vloge – obrazca ne izhaja, da bi se za družino s tremi ali več otroci upoštevali zgolj otroci, ki so prosilcu dodeljeni v varstvo in vzgojo. Navedeno tudi ne izhaja iz Navodil za izpolnjevanje obrazca in tudi ne iz Pravilnika s prilogami, kakor tudi ne izhaja iz predmetnega javnega razpisa. Nikjer ni navedeno, da bi moral prosilec predložiti dokazilo o dodelitvi otrok v varstvo in vzgoja. Kot priloga je naveden zgolj rojstni list otrok in potrdilo o šolanju za otroke, starejše od 15 let. Prvostopenjski organ za predhodno navedeno stališče ni imel pravne podlage. Posledično je napačno točkoval tožnikovo vlogo, saj bi moral pri tč. 5.1. tožnik prejeti 90 točk, pri točki 7.1. bi moral prejeti 80 točk in pri točki 9.1. bi moral prejeti 50 točk. Skupaj je bil tožnik prikrajšan za 220 točk in bi moral skupaj prejeti 700 točk, prejel pa jih je le 480 točk. Tudi sicer bi bilo takšno razlikovanje v nasprotju s temeljnimi pravicami in svoboščinami ter v nasprotju z Ustavo RS in posledično nično. Starševske dolžnosti in pravice ne po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) ne po Družinskem zakoniku (v nadaljevanju DZ) in tudi ne po Ustavi RS ne razlikujejo glede na dejstvo kateremu staršu so otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo. Oba starša pa imata obveznost otrokom zagotoviti ustrezne pogoje za bivanje. Otroci uživajo posebno varstvo. Tožnik pa biva v neprimernem stanovanju in ne bo mogel poskrbeti za svoje otroke, ko ima stike z njimi, saj nima ustreznih bivanjskih pogojev. Prav tako ne bi imel možnosti za morebitno predodelitev otrok tožniku v varstvo in vzgojo, kolikor bi bival v neprimernem stanovanju. Sporno stališče prvostopenjskega in pritožbenega organa je po mnenju tožnika diskriminatorno, neustavno in nezakonito. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari, tako da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 700 točk ter ga uvrsti na ustrezno mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenim za osebe, katere prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A, ter da se mu dodeli ustrezno neprofitno stanovanje oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek. V vsakem primeru pa naj toženki naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške tega postopka v roku 15 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Značilnost prava je, da gre za notranje skladen sistem, kjer posamezni deli ne delujejo vsak zase in izolirano, temveč imajo določen namen znotraj namena sistema kot celote. Zato izolirano razlaganje pravnih pravil ne daje ustreznih rezultatov. Način, na katerega tožnik razlaga in utemeljuje konkreten primer, bi povzročilo neskladje v sistemu, zaradi česar ga je potrebno zavrniti. Tožnik s svojo razlago vzpostavlja pravilo, da je prosilec/starš upravičen do točk po postavkah, ki se nanašajo na otroke, dokler jih je dolžan preživljati ali ima z njimi pravico do stikov. Skladno s takšno razlago bi bila razlika med starši, ki živijo skupaj in starši, ki ne živijo skupaj, in so bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo enemu od njih, brezpredmetna. To pomeni, da bi bilo potrebno starše v razmerju do otrok obravnavati enako, ne glede ali živijo skupaj ali ne in ali so bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo enemu od staršev ali obema. Posledično bi starši, ki živijo skupaj z otroki dobili eno stanovanje, starši, ki živijo ločeno, pa vsak svoje stanovanje in to v velikosti, primerni za starša in otroke. Na področju socialnih prejemkov je izhodišče za presojo upravičenosti do prejemkov oz. drugih ugodnosti družina oz. posameznik. Če se upravičenost nanaša na družino, morajo njeni člani izpolnjevati pogoje, da se štejejo za družino. Družina je pravni institut. Med otroci in starši mora obstajati pravna vez, da se šteje za družino. ZZZDR in DZ družino opredeljujeta kot življenjsko skupnost staršev in otrok. Življenjska skupnost pomeni, da starši in otroci dejansko in kontinuirano živijo skupaj, da gre za ekonomsko, čustveno in intimno skupnost. Poznamo tri vrste življenjskih skupnosti. Prvič, ko starši in otroci živijo skupaj – ena življenjska skupnost. Druga vrsta je, ko starši ne živijo skupaj in se sporazumejo za skupno varstvo in vzgojo otrok – dve življenjski skupnosti. Tretja vrsta pa je, ko starši ne živijo skupaj in se sporazumejo, ali pa odloči sodišče, da se otroci zaupajo v varstvo in vzgojo enemu od staršev – ena življenjska skupnost. Tožnik pa ne sodi v nobeno od navedenih življenjskih skupnosti, saj mu otroci niso bili dodeljeni v varstvo in vzgojo in tako na področju socialnih pravic ne more nastopati kot družina oz. življenjska skupnost, marveč kot samska oseba. Družino v konkretnem primeru tvorijo otroci in mati. Otroci bi tvorili dve družini oz. življenjski skupnosti, kar bi bilo v primeru skupnega varstva in vzgoje otrok. Dejstvo, da ima tožnik pravico do stikov in da mora skrbeti za preživljanje otrok, na obstoj družine ne vpliva. Pravna podlaga za obravnavanje tožnika kot samske osebe v postopku kandidiranja na predmetnem javnem razpisu izhaja iz temeljnih določb ZZZDR (2. člen in 105. člen) in DZ (2. člen in 138. člen). Ker Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1), Pravilnik in besedilo predmetnega javnega razpisa, obrazec vloga ne določata opredelitev družine, je potrebno uporabiti navedene temeljne določbe. Razlog, zaradi katerega pri tožniku niso bili upoštevani njegovi otroci je, da mu niso bili zaupani v varstvo in vzgojo, niti ne gre za skupno varstvo in vzgojo. Tega ne spremeni dejstvo, da ima tožnik do otrok vrsto starševskih dolžnosti, kar pojasni in tudi ne dejstvo, da otroke preživlja in ima pravico imeti stike z njimi. Tožnik do toženke nima nobenih upravičenj ali pravno zavarovanih pričakovanj. Upravičen je le, da bo v postopku kandidiranja obravnavan enako kot ostali prosilci in da bo postopek izpeljan pravilno in zakonito. Tožnik je bil s pozivom 35220-3326/2019-6 3211 z dne 23. 7. 2019 obveščen, da se glede na predloženo dokumentacijo otroci tožnika v konkretnem primeru ne bodo upoštevali in da mora predložiti dokazila, da so mu otroci zaupani v varstvo in vzgojo. Glede na predhodno navedeno pa tožnika toženka ne more obravnavati enako kot starše, ki živijo skupaj in imajo skupno varstvo in vzgojo otrok. Če bi toženka tožnika obravnavala kot družino oz. življenjsko skupnost, bi bil tožnik privilegiran in bi bilo kršeno načelo enakosti. Tožnik nadalje ugovarja ničnost izpodbijane odločbe, ne navede pa kateri od razlogov iz 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) naj bi bil podan, zato ugovora ni mogoče preizkusiti. Enako velja za pavšalen ugovor bistvenih kršitev določb postopka, saj ni konkretiziran. Prav tako ni konkretiziran očitek nepravilnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Med strankama pa ni sporno, da ima tožnik 3 otroke, ki so mladoletni in jih je tožnik dolžan preživljati, zanje skrbeti in ima tudi pravico do stikov z njimi. Vendar pa otroci s tožnikom ne tvorijo družine in tudi ne življenjske skupnosti in tudi ne skupnega gospodinjstva. Zgolj jezikovno razlaganje postavke 5.1 za dodelitev točk ne zadostuje in je v nasprotju z namenom ter logike celotnega razpisa. Glede na veliko število razvez v Sloveniji bi nastala situacija, ko bi samske osebe na račun otrok lažje uspele na razpisu in prejele v najem večje stanovanje. Tožnik pa tudi ni upravičen do točk iz postavke družine s tremi ali več mladoletnimi otroci, saj z otroki po povedanem ne tvori družine. Glede opredelitve samske osebe pa se toženka sklicuje na sodno prakso.

7Tožnik in toženka v pripravljalnih vlogah dodatno utemeljujeta svoja stališča.

8Tožba je utemeljena.

9V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je prvostopenjski organ tožnika pravilno in zakonito uvrstil na 225 mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenim za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A2 na podlagi izpolnjevanja pogojev in kriterijev iz predmetnega javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Na podlagi tožnikovega zahtevka in predloženih dokazil je prvostopenjski organ ugotovil, da je tožnik na podlagi ocene stanovanjskih in drugih socialno-zdravstvenih razmer dosegel 480 točk. Med strankama je sporno, ali sta prvostopenjski in pritožbeni organ tožnika pravilno obravnavala kot samsko osebo, kljub temu, da ima tri mladoletne otroke, ki jih preživlja, enega s posebnimi potrebami (Downov sindrom), ki pa ne živijo pri tožniku, temveč pri materi. Iz sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P ... z dne 23. 6. 2016 namreč nesporno izhaja, da so bili vsi trije mladoletni otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo materi A.A., tožnik pa je zanje dolžan plačevati preživnino in ima pravico do stikov z njimi.

10Med strankama ni sporno, da je tožnik oče treh mladoletnih otrok, prav tako ni sporno, da so bili otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo materi. Sporno je vrednotenje tožnikove vloge pri kriteriju 5.1 predmetnega javnega razpisa – število mladoletnih otrok v družini, ki jih prosilec preživlja, nadalje je sporno vrednotenje tožnikove vloge pri kriteriju 9.1 - družina s tremi ali več mladoletnimi otroki in pri kriteriju 10.1.1. - invalidnost otroka.

11Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja navedba, da se za namene tega javnega razpisa v okviru prosilčevega gospodinjstva kot ožje družinske člane upoštevajo osebe, za katere je izkazan obstoj zakonske dolžnosti preživljanja. Glede kategorije 5 iz javnega razpisa pa je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da se število članov gospodinjstva točkuje, če je prosilec predložil izpis iz rojstne matične knjige, iz katerega je razvidno ustrezno razmerje in izkaže obstoj zakonske medsebojne dolžnosti preživljanja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa po presoji sodišča niso navedeni razlogi, zaradi katerih prvostopenjski organ pri točkovanju tožnikove vloge ni upošteval tožnikovih treh mladoletnih otrok, ki jih je tožnik dolžan preživljati in za katere je v postopku nesporno predložil izpiske iz rojstne matične knjige, temveč je tožnika obravnaval kot samsko osebo. Glede kategorije 9 - družina z večjim številom otrok, pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedeno le, da se ta točkuje, če je prosilec predložil izpis iz rojstne matične knjige, iz katerega je razvidno ustrezno razmerje, kar pa je tožnik v konkretnem primeru tudi storil in kar med strankama ni sporno. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe prav tako ne izhajajo razlogi, zakaj tožnik ni prejel točk v okviru te kategorije.

12Tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa po mnenju sodišča ne izhajajo razlogi in pravna podlaga za opredelitev tožnika kot samske osebe. Pritožbeni organ kot razlog, da tožnik ni prejel točk pri spornih kategorijah 5 in 9 predmetnega javnega razpisa navaja dejstvo, da so bili tožnikovi mladoletni otroci zaupani v varstvo in vzgojo materi in se sklicuje na ZZZDR, ki je veljal v času predmetnega javnega razpisa, pri čemer navaja zgolj, da so se starši, ki ne bodo več živeli skupaj, dolžni sporazumeti o varstvu in vzgoji otrok ter, da je sklenitev sporazuma o varstvu in vzgoji otrok obvezna in da mora biti naveden sporazum predložen sodišču v potrditev. Pritožbeni organ tožniku očita, da ni izkazal, da so mu bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo. Iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa ne izhaja pravna podlaga za opredelitev, da mora biti za pridobitev ustreznega števila točk pri kategoriji 5 in 9 predmetnega javnega razpisa izpolnjen pogoj, da so mladoletni otroci zaupani v varstvo in vzgojo prosilcu. Po presoji sodišča tožnik utemeljeno očita, da naveden pogoj ne izhaja iz predmetnega javnega razpisa in tudi ne iz Pravilnika, prav tako ne izhaja iz Navodil za izpolnjevanje obrazca in tudi ne iz samega besedila obrazca.

13Podlago za opredelitev pojma „družine“ in „življenjske skupnosti“ in zakonsko podlago za vrednotenje tožnikove vloge pri kriteriju 5 in 9 predmetnega javnega razpisa (in s tem tudi za izpodbijano odločitev) je podala toženka šele v odgovoru na tožbo ter v pripravljalnih vlogah, kjer je obsežno pojasnila pravno podlago in razloge za svojo razlago, kar pa sodi v obrazložitev upravnega akta, saj le ustrezno obrazložen upravni akt omogoča njegov preizkus. Toženka v odgovoru na tožbo dopolnjuje pomanjkljive razloge v izpodbijanem aktu in v obrazložitvi odločbe pritožbenega organa. Kot je sodišče že pojasnilo pa morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, saj je predmet sodne presoje v upravnem sporu njegova zakonitost. Z dopolnjevanjem razlogov, ki bi jih moral vsebovati že izpodbijani akti v odgovoru na tožbo, je bila tožniku odvzeta možnost učinkovitega pravnega sredstva. Odgovor na tožbo je namreč namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je prvostopenjski organ že zavzel in obrazložil v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti te odločbe. Med temeljne procesne garancije poštenega postopka sodi tudi zahteva po obrazloženosti upravnega akta, saj brez obrazložitve, ki omogoča preizkus pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve, ni mogoče učinkovito varstvo ustavnih pravic iz 23. člena in 25. člena Ustave RS. Obrazložitev upravnega akta mora zato tudi v primeru, kakršen je obravnavani, obsegati vse pravno odločilne razloge, ki so organ vodili k odločitvi.

14Po mnenju sodišča je izpodbijana odločitev pomanjkljivo obrazložena in ne zadostuje standardu obrazložitve upravnih odločb. Obrazložitev izpodbijane odločbe po povedanem ni v skladu z določbo 214. člena ZUP ter tudi ne omogoča preizkusa. Ni namreč jasno, na kateri pravni podlagi je bila sprejeta razlaga kriterija 5 in 9 predmetnega Javnega razpisa. Pravna podlaga za vrednotenje tožnikove vloge in za odločitev pa mora biti jasno navedena v obrazložitvi upravnega akta. Zaradi navedenih pomanjkljivosti sodišče izpodbijane odločitve ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

15Ker so bila v predmetni zadevi pri odločanju bistveno kršena pravila postopka in posledično dejansko stanje ni bilo popolno in pravilno ugotovljeno, je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo na podlagi četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1, vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem naj, ob upoštevanju stališč sodišča glede pravil postopka, o zadevi ponovno odloči.

16V ponovnem postopku bo moral prvostopenjski organ natančno navesti pravno podlago za vrednotenje tožnikove vloge na predmetni javni razpis, ter navesti pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje v zadevi in se v obrazložitvi upravnega akta konkretno opredeliti do vseh tožnikovih dokazov in navedb. Po tako izvedenem ugotovitvenem postopku bo moral v zadevi ponovno odločiti po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka izdati odločbo, ki bo vsebovala vse sestavine upravne odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP, z obrazložitvijo, ki bo omogočala preizkus.

17Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

18Z navedenim je odgovorjeno na tožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za odločitev v obravnavani zadevi. Odgovor na ostale tožbene navedbe pa je razviden iz konteksta celotne obrazložitve te sodbe.

19Sodišče v zadevi ni odločalo meritorno v sporu polne jurisdikcije, saj v zadevi niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1.

20Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 347,70 EUR.