UPRS Sodba I U 1496/2021-7

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim aktom je tožena stranka odločila, da se zavrne prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 30. 7. 2021 za dopolnitev zasebne tožbe in zastopanje v kazenskem postopku. V obrazložitvi izpodbijanega akta je navedeno, da je pristojni organ na podlagi 33. člena ZBPP pridobil oziroma vpogledal v Centralni register prebivalstva RS, Register e-Risk, Register transakcijskih računov pri Banki Slovenije, bazo podatkov Geodetske uprave RS, bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bazo Klirinško depotne družbe d.d., Register transakcijskih računov pri AJPES-u in elektronsko Zemljiško knjigo. V nadaljevanju se sklicuje med drugim na določilo 10. člea Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10-UPB). Pristojni organ za BPP je kot periodične dohodke prosilca na podlagi evidence FURS o obdavčljivih dohodkih fizičnih oseb upošteval prosilčevo neto pokojnino (neto izplačila maja 2021 v višini 979,99 EUR, junija 2021 v višini 979,99 EUR in julija 2021 v višini 979,99 EUR). Skupna vsota navedenih neto izplačil znaša 2.939,97 EUR, kar deljeno s tremi meseci znese 979,99 EUR, to pa deljeno z enim družinskim članom, znese 979,99 EUR. Na podlagi navedenega pristojni organ za BPP ugotavlja, da je prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena, zato je skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

2Tožnik v tožbi predlaga, da sodišče zaradi ugotovitve dejanskega stanja opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika, njegove skrbnice, zasliši psihiatra A. A. in po presoji sodišča tudi višjo sodnico B. B. ter po opravljeni obravnavi izpodbijano odločbo tožene stranke razveljavi in ugodi zaprošeni prošnji oziroma odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovni postopek drugemu organu za brezplačno pravno pomoč.

3Naslovnemu sodišču je že splošno znano, da se je tožnik zaradi dolgoletnega psihičnega in ekonomskega nasilja države Slovenije znašel v duševni in socialni stiski ter že od leta 1995 dalje ne zmore stroškov sodnih in upravnih postopkov oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Prav tako je naslovnemu sodišču znano, da je bila tožniku zaradi posledične psihične stiske oziroma procesne in pravdne nesposobnosti, ki jo trpi že od leta 1995 dalje, delno odvzeta poslovna sposobnost z namenom, da se mu na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS v sodnih in upravnih postopkih s postavitvijo kvalificiranega skrbnika oziroma odvetnika, zagotovi enakopravno varstvo njegovih pravic, koristi in interesov. Navedeno bi se jasno in nedvoumno ugotovilo s predlaganimi zaslišanji, predvsem za zaslišanjem višje sodnice B. B., ki je potrdila sklep o odvzemu poslovne delavnice tožnika in odvzemu njegove poslovne sposobnosti. Po navedenih dejstvih je tožnik bolan, brez premoženja in z invalidsko pokojnino v višini cca. 900 EUR ter udeležen v več sodnih postopkih brez lastne krivde, na podlagi 6. in 7. alineje iz drugega odstavka 22. člena ZBPP nedvomno izpolnjuje pogoje za izjemno brezplačno pravno pomoč.

4Glede dolgoletne procesne in pravdne nesposobnosti naslovnemu sodišču tožnik ponovno dostavlja sodno izvedeniški psihiatrični izvid dr. prim. A. A. z dne 17. 11. 2008, glede vsesplošnega ekonomskega in psihičnega nasilja pa prilaga, družabniški dogovor iz leta 1971, izjavo podano dne 13. 2. 2020 na CSD Domžale in odgovor sodišča iz Domžal z dne 23. 11. 2020, iz katerega je razvidno, kako sodišče iz Domžal že od leta 2000 dalje uničuje delavnico, stroje in drugo opremo.

Tožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka v tožbi ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, da prosilec C. C. presega postavljeno finančno mejo minimalnega dohodka oziroma materialnega položaja, kar po določilu 13. člena ZBPP izključuje možnost pridobitve pravice do brezplačne pravne pomoči. Vendar pa tožeča stranka uveljavlja, da je skladno z določbo 22. člena ZBPP upravičen do izjemne brezplačna pravna pomoč. Ta se po prvem odstavku 22. člena ZBPP dodeli ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, in sicer tudi v primeru, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Po določilu drugega odstavka 22. člena ZBPP se izjemna brezplačna pravna pomoč pod pogoji iz prvega odstavka dodeli v primerih, ki so našteti v sedmih alinejah.

6Pravilno bi sicer bilo, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe s prosilcem v skladu z načelom zaslišanja stranke iz prvega odstavka 9. člena in prvega odstavka 138. člena ZUP razčistila, ali bi tožniku morebiti lahko šla izjemna brezplačna pravna pomoč glede na to, da je toženi stranki morala biti poznana specifična zdravstvena situacija tožnika, ki bi morebiti lahko pomenila materialno ogroženost tožnika. Vendar pa ta pomanjkljivost v vodenju postopka pred organom za brezplačno pravno pomoč v konkretni zadevi ni mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve. Kajti iz tožbe ni mogoče razbrati, da bi katera koli okoliščina iz šeste ali sedme alineje drugega odstavka, na kateri se sicer sklicuje v tožbi, lahko prišla v poštev v konkretnem primeru. Tožeča stranka se zgolj na splošno sklicuje na psihično in ekonomsko nasilje države nad prosilcem in na njegovo duševno in socialno stisko, da mu je odvzeta poslovna sposobnost, pri čemer ne pravi, da mu ni odvzeta poslovna sposobnost zaradi vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih ter ne opredeljuje z ničemer materialne ogroženosti. Sicer predlaga zaslišanje in se sklicuje na dopolnitev psihiatričnega izvedeniškega mnenja iz leta 2008 ter na njegovo izjavo pred Centrom za socialno delo z dne 13. 2. 2020 in predlaga zaslišanje sodnice B. B. glede sodnega postopka v zvezi z njegovo delavnico in stroji. Vendar iz teh dokaznih predlogov ni razvidno, da bi lahko bili to kakor koli relevantni dokazi v postopku. V tej oceni je sodišče upoštevalo, da je tožnik prosil za brezplačno pravno pomoč v zvezi z zasebno tožbo in zastopanje v kazenskem postopku zoper D. D. zaradi žaljive obdolžitve in razžalitve.

7V navedenih okvirih sodišče ocenjuje, da je poseg v pravico do izjave tožnika v upravnem postopku v zvezi z razčiščevanjem pogojev za izjemno brezplačno pravno pomoč sorazmeren; predpisan je z zakonom (drugi odstavek 27. člena ZUS-1) in ima legitimen cilj, to je, da se postopki vodijo učinkovito, tako da do sredstev za brezplačno pravno pomoč čim prej pridejo tisti, ki so do njih upravičeni; in v konkretnem primeru se je izkazalo, da je s tako vodenim postopkom omenjeni legitimen namen možno doseči in je tudi nujen za učinkovito vodenje postopkov, kadar gre za prosilca, ki pogosto vlaga prošnje za brezplačno pravno pomoč in je ravnanje tudi sorazmerno v ožjem pomenu besede, kajti do omejenih sredstev za brezplačno pravno pomoč, ki so na razpolago, morajo čim hitreje priti tisti upravičenci, ki jim je sodno varstvo pravic oziroma obveznosti življenjskega pomena za njihov osebni, socialno-ekonomski položaj. Ob tem je sodišče upoštevalo, da je pravico do izjave v zvezi z izjemno brezplačno pravno pomočjo tožeča stranka uveljavljala prvič šele v sodnem postopku, ker se v prošnji ni sklicevala na pravico do izjemne brezplačne pravne pomoči,¹ v tožbi pa je to pravico uresničevala preko skrbnice s tem, ko je uveljavljala, v čem naj bi bila izpodbijana odločba nezakonita. Ker tožeča stranka ni izkazala, da bi bilo dejansko stanje sporno z vidika potreb ugotavljanja pravno relevantnih okoliščin iz 6. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, je sodišče odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Ob tem sodišče šteje, da zgoraj navedeni razlogi za sorazmernost posega v pravico do izjave v upravnem postopku, mutatis mutandis veljajo tudi za poseg v pravico do sojenja na javni glavni obravnavi (23. in 24. člen Ustave v zvezi z 15. členom Ustave). Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

¹ Prošnja za brezplačno pravno pomoč, ki jo je Okrajno sodišče prejelo dne 3. 8. 2021.