VSK Sklep I Cp 409/2021

I. Pritožba drugo tožene stranke zoper II. točko izreka sodbe se zavrže.

II. Pritožbi drugo tožene stranke zoper I. točko izreka se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v tem delu (I. točki izreka) razveljavi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Oris zadeve

1Tožnica v tej pravdi zahteva povrnitev škode, ki jo je utrpela zaradi zapleta z rupturo arterije uterine s kirurško odstranitvijo maternice ob porodu 17.4.2015. Tožbo je vložila zoper drugo toženko, pri kateri je bil načrtovan in tudi izveden porod, ter zoper prvo toženko, pri kateri je imela druga toženka zavarovano odgovornost.

O tožbenemu zahtevku je sodišče najprej odločilo z vmesno sodbo in sodbo I P 204/2017 z dne 16.11.2020. Tožbeni zahtevek zoper prvo toženko je zavrnilo, tožbenemu zahtevku zoper drugo toženko pa je z vmesno sodbo po temelju ugodilo. Zoper takšno odločitev je drugo toženka vložila pritožbo, v kateri je sodišču med drugim očitala, da je sodišče spregledalo njen dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. in s tem kršilo prvi odstavek 213. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 287. člena ZPP ter 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je na njeno pritožbo odgovorila. V odgovoru je navedla, da v sodbi zapisana ugotovitev, da A. A. ni bil predlagan za pričo, ne drži. V tem je videla kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter sodišču predlagala izdajo nadomestne sodbe. Sodišče je njenemu predlogu sledilo in dne 10.5.2021 v zadevi ponovno odločilo s sodbo, ki jo je naslovilo kot nadomestna vmesna sodba in sodba I P 204/2017 z dne 10.5.2021. Ta sodba je predmet tega pritožbenega postopka (izpodbijana sodba).

2Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je druga toženka odgovorna za škodo, ki jo je tožnica utrpela zaradi zapleta z rupturo arterije uterine s kirurško odstranitvijo maternice ob porodu 17.4.2015 (I. točka izreka) in zavrnilo tožbo¹ zoper prvo toženko (II. točka izreka).

3Zoper navedeno sodbo je druga toženka po pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo. Sodbo izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče nedopustno izdalo nadomestno sodbo. V pritožbi zoper prvo sodbo je druga toženka opozorila na opustitev izvedbe dokaza z zaslišanjem priče A. A. in v zvezi s tem očitala kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi v sodni praksi je sprejeto stališče, da ignoriranje izvedbe dokaza (ob tem, da to v sodbi tudi ni izdatno pojasnjeno) predstavlja kršitev iz 8. točke in ne iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba v zvezi s tem opozarja na konkretne primere iz sodne prakse. ZPP ne dopušča izdaje nadomestne sodbe v primeru kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč zgolj v primeru kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pogojev za izdajo nadomestne sodbe v konkretnem primeru ni bilo. Takšna sodba ne bi smela biti izdana. V nadaljevanju pritožbe druga toženka obširno utemeljuje, zakaj ima pravni interes za pritožbo zoper odločitev o tožbenem zahtevku zoper prvo toženko ter podaja pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka zoper prvo toženko (4. točka pritožbe). V nadaljevanju pa podaja še pritožbene navedbe, ki se nanašajo na odločitev, da je po temelju odgovorna za škodo, ki jo je utrpela tožnica ob dogodku 17.4.2017 (5. do 9. točka pritožbe). Pritožbenih navedb pritožbeno sodišče v tem delu ne povzema, saj glede na način odločitve o pritožbi druge toženke to ni potrebno.

Odločitev o pritožbi

4Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe ni dovoljena, pritožba zoper I. točko izreka izpodbijane sodbe pa je utemeljena.

O pritožbi zoper II. točko izreka

5Toženki (druga toženka kot odgovorna oseba in prva toženka kot njena zavarovalnica) sta v tej pravdi navadni sospornici. V sodni praksi je to stališče nesporno in splošno sprejeto.²

6Vsak od navadnih sospornikov je v pravdi samostojna stranka; njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Navedeno velja tudi za pritožbeni postopek. Samostojnost položajev se pri izpodbijanju s pravnimi sredstvi kaže v tem, da sme vsak sospornik s pritožbo izpodbijati sodbo samo v delu, ki se nanaša nanj, učinek njegove pritožbe pa je omejen le na njegovo procesno razmerje.

7To pa pomeni, da druga toženka zoper II. točko izreka sodbe, s katero je odločeno o tožbenem zahtevku zoper prvo toženko, nima pravice do pritožbe.³ Sodišče je njeno pritožbo v tem delu zato zavrglo (352. člen ZPP).

O pritožbi zoper I. točko izreka

8Sodišče je izpodbijano sodbo izdalo na podlagi prvega odstavka 343.a člena ZPP. Ta določa, da lahko predsednik senata, če ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena, ter oceni, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, izda novo sodbo, s katero nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi kršitev. Sodišče je obrazložilo, da odpravlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je v sodbi z dne 16.11.2020 zapisalo, da A. A. ni bil predlagan za pričo, kar je v nasprotju z zapisnikom glavne obravnave z dne 16.11.2020.

9ZPP določa, da se nadomestna sodba lahko izda le pod pogojem, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi. V konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni. Druga toženka v pritožbi ni uveljavljala absolutne bistvene kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s katero je sodišče utemeljilo izdajo nadomestne sodbe. Pritožbeno sodišče se tudi ne strinja s presojo, da je šlo za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre za napako tehnične narave, ki je podana v primeru napačnega povzetka oziroma "prepisa" besedila listine, zapisnika o izvedenih dokazih ali prepisov zvočnih posnetkov v razlogih sodbe o odločilnih dejstvih, tako, da obstaja medsebojno nasprotje med njihovo dejansko vsebino in zapisi v razlogih, torej če sodišče kakšno listino ali zapisnik o izpovedbah oziroma prepis zvočnega posnetka v razlogih povzame oziroma citira v nasprotju z njihovo vsebino.⁴ V konkretnem primeru pa ni šlo za tak primer. Sodišče v sodbi z dne 16.11.2020 ni v ničemer povzemalo zapisnika z dne 25.4.2018, temveč je dokazni predlog druge toženke preprosto spregledalo (izvedbe dokaza sploh ni zavrnilo). V takem primeru pa gre za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.⁵

10Ker za izdajo nadomestne sodbe niso bili izpolnjeni pogoji in jo je sodišče prve stopnje izdalo brez zakonske podlage, je pritožbeno sodišče pritožbi druge toženke v tem delu (zoper I. točko izreka), ugodilo ter izpodbijano sodbo v I. točki izreka razveljavilo (ne da bi zadevo glede tega vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj nadomestna sodba v konkretnem primeru sploh ne bi smela biti izdana).

11Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju pritožbenemu sodišču v reševanje nemudoma predloži pritožbo druge toženke z dne z dne 1.3.2021⁶ zoper vmesno sodbo I P 204/2017 z dne 16.11.2020.

Stroški pritožbenega postopka

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

¹ Pravilno tožbeni zahtevek.
² Betetto, N., Sosporništvo v odškodninskih sporih, Pravosodni bilten 3/2016, str. 21.
³ Glej tudi Betetto, N., Pogostejši problemi enotnega in nujnega sosporništva, Pravosodni bilten 3/2001, str. 183. Tako tudi sodna praksa (VS RS II Ips 575/2009).
⁴ Prim.: odločbe VS RS 194/2005, II Ips 11/2013, II Ips 54/2018, II Ips 10/2019.
⁵ Tako npr. VSRS II Ips 72/2021.
⁶ Skupaj z odgovorom tožnice na navedeno pritožbo.