VSL Sodba in sklep I Cp 659/2022
ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.659.2022Področje: obligacijsko pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Toženka dopustnih pritožbenih razlogov ne navaja. V pritožbi zgolj vztraja pri svojih trditvah o manjšem obsegu dolga zaradi prekinjenega naročniškega razmerja, ki se nanašajo na dejansko stanje in jih v postopku pred sodišče prve stopnje ni izkazala.
Izrek
I. Pritožba zoper sklep se zavrže.
II. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek za plačilo zneska 8,67 EUR (I.) ter razsodilo, da je toženka tožnici dolžna plačati 571,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2021 dalje (II./1. odstavek) ter ji povrniti pravdne stroške v višini 446,24 EUR (III.). Zahtevek na plačilo izvršilnih stroškov in tek obresti od 29. do 30. 4. 2021 je zavrnilo (II./drugi odstavek in IV.).
2Zoper odločbo vlaga laično pritožbo toženka. Vztraja, da je tožnici dolžna 13 obrokov za mobilni telefon in plačilo za april 2020. Oporeka, da je na pogodbi karkoli prečrtala sama. O prekinitvi razmerja je operaterja obvestila. Prilaga fotokopijo dogovora o obročnem odplačilu dolga. Tožnica bi jo morala seznaniti, da ne more prekiniti pogodbe, in za to navesti razloge. Nikoli se ni izmikala komunikaciji, zato ne ve, kaj je v zadevi sporno. V primeru, da bo morala dolg poravnati, prosi za obročno plačilo.
3Pritožba ni utemeljena.
O pritožbi zoper sklep:
4Toženka vlaga pritožbo zoper sodbo in sklep prvostopnega sodišča, vendar pritožbene razloge usmerja le zoper odločitev, s katero je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo. Pritožbenih razlogov zoper sklep ne navaja, zanje pa tudi nima pravnega interesa. Ker mora pritožnik za pritožbo izkazati pravovarstveni interes, tega pa pritožnica ne izkazuje, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zoper sklep zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena in 366. členom ZPP.
O pritožbi zoper sodbo:
5Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, se v tem sporu uporabljajo pravila, ki veljajo v sporih majhne vrednosti. O pritožbi zoper sodbo zato odloča sodnik posameznik (peti odstavek 458. člena ZPP), sodbo pa je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
6Toženka dopustnih pritožbenih razlogov ne navaja. V pritožbi zgolj vztraja pri svojih trditvah o manjšem obsegu dolga zaradi prekinjenega naročniškega razmerja, ki se nanašajo na dejansko stanje in jih v postopku pred sodišče prve stopnje ni izkazala. Tudi dokaz, ki ga prilaga k pritožbi (dogovor o obročnem plačilu), je predložen prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP), poleg tega spornih dejstev ne pojasnjuje.
7Ker dopustnih pritožbenih razlogov toženka ne uveljavlja, pritožbeno sodišče pa je na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, pritožba ni utemeljena. Zato jo je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Ob tem še pojasnjuje, da se bo o načinu poplačila dolga toženka s tožnico morala dogovoriti sama.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 3. 10. 2022Nazaj na vrh ↑