UPRS Sodba II U 105/2019-9

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke je bilo v točki 1 izreka odločeno, da se zoper dolžnico A. A. opravi davčna izvršba dolžnega zneska obveznosti, ki znaša na dan 10. 9. 2018 337,62 EUR glavnice, 110,48 EUR zamudnih obresti in 10,00 EUR stroškov sklepa, skupaj tako 458,10 EUR. Izvršba je bila dovoljena z rubežem pokojnine. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ ugotovil, da je tožnica dedinja po davčnem dolžniku B. B. za obveznosti, navedene na seznamu izvršilnih naslovov št. DT4934-49582/2015-7 09-710-05 z dne 10. 9. 2018 na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru, št. D 80/2014 z dne 20. 10. 2016. Navedeni sklep je postal pravnomočen dne 3. 2. 2017. V skladu z drugim odstavkom 48. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v sorazmerju s prejeto dediščino.

2Zoper zgoraj navedeno odločbo je tožnica vložila pritožbo, katero je Ministrstvo za finance z odločbo, št. DT-499-29-837/2018-2 z dne 20. 12. 2018 zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je v izreku izpodbijanega sklepa razvidno, za katere obveznosti se pritožnico terja, navedeni so izvršilni naslovi za posamezne obveznosti ter datumi njihove izvršljivosti, kot tudi znesek davka in zamudnih obresti. Tako ima izpodbijani sklep o davčni izvršbi vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Prav tako je pritožbeni organ ugotovil, da sta na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Mariboru, št. II D 80/2014 z dne 20. 10. 2016 po pokojnem B. B. razglašeni za dedinji pritožnica (zapustnikova hči) in C. C. (zapustnikova vnukinja) vsaka do 1/2 zapuščine, skupna vrednost zapuščine pa znaša 87.000,00 EUR. S pritožbo zoper sklep o izvršbi pa ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.

3Tožeča stranka izpodbija takšno odločitev s tožbo v tem upravnem sporu in navaja, da je sklep FURS-a nezakonit in se ne strinja s sklepom o dedovanju, ker je niso napotili na pravdni postopek. Sodišče ni spoštovalo oporoke in ji tudi ni poslalo sklepa o pravnomočnosti. Nadalje ji niso dovolili izkoristiti vseh pravnih sredstev, pač pa je sodišče upoštevalo zgolj sodbo s pričami in dokazi, kar pomeni kršitve pravdnega postopka. Sodišče ji je tudi odvzelo možnost pritožbe, ker ni dobila brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker je prejela zapuščino. Sklep o dedovanju je brez pravne podlage, odločeno je bilo pristransko, zato je podan sum kaznivega dejanja. Uveljavlja kršitve Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in mednarodnega prava ter sodišču predlaga, da izvršbo za vrnitev brezplačne pravne pomoči oziroma odločbo za izvršbo davka na stavbno zemljišče ustavi in deblokira transakcijski račun pri Č., prav tako naj sprosti sredstva pri ZPIZ-u Ljubljana. Tožnica je tožbi priložila sklep Okrajnega sodišča v Kranju, št. RZ 406/2018-2 z dne 6. 11. 2018, izjavo z dne 31. 1. 2014, sklep Okrajnega sodišča v Kranju, št. Dn 132033/2017 z dne 15. 6. 2017, vlogo za obnovo postopka z dne 22. 6. 2018 v zadevah opr. št. II D 2047/2010, II D 80/2011 in D 2028/2013 in izpodbijani sklep.

4Po pozivu sodišča je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 15. 2. 2019 še navedla, da je treba vse odločbe (izpodbijani akt, sklep o dedovanju in sklep Okrajnega sodišča v Kranju, št. Dn 132033/17 z dne 15. 6. 2017) odpraviti, in da se mora postopek obnoviti, treba je pravično upoštevati oporoko njenega očeta, tako za k.o. ... kot za k.o. ... in spoštovati oporoko kot zadnjo željo človeka, da njegovo zapuščino dedujejo ljudje, ki so navedeni v oporoki.

5Tožena stranka je v odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev, vztrajala je pri svojih razlogih iz obrazložitve sklepa prve stopnje in odločbe organa druge stopnje, sodišču pa je posredovala upravni spis.

6Tožba ni utemeljena.

7Sodišče se z dejanskimi in pravnimi ugotovitvami obeh davčnih organov v izpodbijanem sklepu in odločbi organa druge stopnje strinja. Prav tako se strinja z razlogi, s katerimi je drugostopni organ zavrnil pritožbo zoper ugovore. Sodišče razloge organa prve in druge stopnje povzema kot svoje s smislu drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ob tem pa glede na tožbena zatrjevanja še dodaja:

8V upravnem sporu, ko izpodbijana odločba predstavlja sklep o davčni izvršbi, sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa 146. člen ZDavP-2 (veljaven izvršilni naslov) ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2. Pri tem je glede na konkretne okoliščine treba upoštevati tudi 48. člen ZDavP, ki ureja odgovornost pravnih naslednikov. Tako v skladu s prvim odstavkom 48. člena ZDavP-2 pravni nasledniki v celoti prevzamejo davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika. V skladu z drugim odstavkom 48. člena ZDavP-2 pa je dedič oziroma dedinja dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v sorazmerju s prejeto dediščino. Odmerjeno oziroma obračunano davčno obveznostjo in davčne obveznosti zapustnika, ki jim je že potekel rok plačila, mora dedič izpolniti v 60 dneh po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Določba 48. člena ZDavP-2 je skladna s tretjim odstavkom 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), ki določa, da so vsi dediči nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Vsi dediči torej solidarno odgovarjajo za obveznosti zapustnika, kar pomeni, da lahko upnik po svoji izbiri od kateregakoli sodediča zahteva izpolnitev obveznosti, vsak sodedič pa je v skladu s prvim odstavkom 142. člena ZD odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja. Le za notranje razmerje med dediči velja, da se dolgovi delijo v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži, v kolikor v oporoki ni drugače določeno (četrti odstavek 142. člena ZD). Sicer pa vsak sodedič odgovarja pro viribus hereditatis, vendar (ob ugovoru) ne preko višine podedovanega premoženja.¹

9V obravnavani zadevi je tožnica v tožbi pavšalno navedla, da izpodbija sklep o davčni izvršbi, in da naj sodišče odpravi blokado njene pokojnine pri ZPIZ. Sodišče ugotavlja, da so v času izdaje izpodbijanega sklepa bili izpolnjeni pogoji za začetek izvršbe, saj so bili izvršilni naslovi natančno določeni v seznamu izvršilnih naslovov, ki je bil tudi sestavni del izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi. Sklep o davčni izvršbi pa ima tudi vse obvezne sestavine, ki jih zahteva ZDavP-2. Nadalje iz upravnega spisa ne izhaja, da bi obstajali razlogi za ustavitev izvršbe iz 155. člena ZDavP-2, zato so bile določbe zakona v postopku pravilno uporabljene. V postopku davčne izvršbe namreč davčni organ le izterjuje obveznost, ki je določena v izvršilnem naslovu.

10Pa tudi sicer iz podatkov upravnega spisa še izhaja, da je tožnica dolg po izpodbijanem sklepu o davčni izvršbi delno plačala, in sicer v znesku 337,62 EUR glavnice in 110,48 EUR zamudnih obresti, zato je davčni organ s sklepom, št. Dt 4934-49852/2015-12 z dne 12. 11. 2018 postopek davčne izvršbe delno ustavil v znesku 337,62 EUR glavnice in 110,48 EUR zamudnih obresti ter je tako dolg, ki je ostal neplačan, na dan 12. 11. 2018 znašal še 10,00 EUR.

11Ob tem, ko je sklep o dedovanju že postal pravnomočen dne 3. 2. 2017, pred izdajo izpodbijanega sklepa (11. 9. 2018), in ob jasni zakonski določbi iz 48. člena ZDavP-2, po kateri univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika, vsak dedič pa odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem, je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Vsa ostala zatrjevanja v tožbi, ki so se nanašala na sam postopek dedovanja (da bi sodišče moralo upoštevati oporoko in ne uvesti zakonitega dedovanja) so bila zato v postopku davčne izvršbe pravno nerelevantna in zato neutemeljena.

12Po obrazloženem, ko sodišče tudi ni ugotovilo uradno upoštevnih kršitev pravil upravnega postopka iz drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in je izpodbijala odločba materialnopravno pravilna in zakonita, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

13Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, saj relevantno dejansko stanje, ki se v obravnavani zadevi nanaša na pogoj za začetek izvršbe (obstoj izvršilnih naslovov po seznamu in neplačilo obveznosti s strani tožnice), med strankama ni bilo sporno. Kot je razvidno iz celotnih zatrjevanj tožeče stranke, se tožbene navedbe nanašajo na izpodbijanje odločitev, sprejetih v postopku dedovanja po pokojnem B. B. pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, te navedbe pa so v obravnavani zadevi pravno nerelevantne, zato v zvezi z ugotavljanjem teh dejstev glavne obravnave ni bilo treba opraviti.²

¹ Tako sodbe UPRS I U 1350/2019-24 z dne 16. 2. 2021, I U 2356/2018-10 z dne 19. 6. 2019 in I U 228/2014 z dne 28. 4. 2014.
² Tako sodba VSRS X Ips 114/2020 z dne 17. 11. 220.