VSM Sklep II Kp 52810/2017

Pritožbi zagovornika obsojenega A. A. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

1Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 16. 2. 2022 po drugem odstavku 496. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 70.b členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odločilo, da varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, ki je bil izrečen obsojenemu A. A., ostane v veljavi. Obsojeni je bil vrnitve oziroma plačila stroškov postopka po prvem odstavku 507. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP oproščen. Povzeta odločitev je bila izdana s sklepom I Ks 52810/2017.

2Zoper sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep razveljavi.

3Pritožba je utemeljena.

4Ne sicer v delu, v katerem pritožnik zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj po drugem odstavku 496. člena ZKP vse ponovne odločitve glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti sprejema izvenobravnavni senat in ne senat sodišča prve stopnje, ki je obsojencu izreklo ta ukrep. Sploh pa predsednica senata sodišča prve stopnje ni bila okrožna sodnica B. B., ampak okrožna sodnica C. C., kar je najkasneje iz sklepa okrožnega sodišča III K 52810/2017 z dne 10. 6. 2020 jasno razvidno. Podobno velja za del pritožbe na njeni 2. in 3. strani, za katerega je možno, da pritožnik zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, pri čemer prezre, da pri izključitvenemu razlogu po 5. točki prvega odstavka 39. člena ZKP ne gre za sodnikovo odločanje v drugi zadevi, kot to izhaja iz pritožbene obrazložitve, ampak za odločanje v isti zadevi, ki ga pritožnikv preostalih delih pritožbene obrazložitve ne omenja.

5Se je pa bilo strinjati s pritožnikom v delu, ko zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Res je, v obrazložitvi sklepa je nevarnost storitve kaznivega dejanja kot drugi pogoj iz prvega odstavka 70.b člena KZ-1 zgolj omenjena, pri čemer po postavljenem izvedencu psihiatru v pisno izdelanem mnenju neposredno ni bila ugotovljena. To je pomembno, kajti obsojenčeve nevarnosti storitve kaznivega dejanja niti v poročilu psihiatra dr. D. D. ni zaslediti, v razlogih sklepa pa izvedensko mnenje in poročilo glede tega nista temeljito ocenjena. Ker je pritožba vložena še zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, in ker sta izvedensko mnenje ter poročilo navedenega psihiatra v pritožbi obrazloženo ocenjena, sklepa v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.

6Posledica ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka je po 402. členu v zvezi s prvim odstavkom 392. člena ZKP razveljavitev sklepa. Sodišče druge stopnje se zato s preostalimi pritožbenimi zatrjevanji v smeri bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni ukvarjalo. Zatrjevanja bo v okviru svoje stvarne pristojnosti preizkusilo sodišče prve stopnje, ki bo pri tem posebno pozornost namenilo možnosti obsojenčevega dejavnega sodelovanja v postopku ter ga v tej zvezi skupaj s pritožnikom o vseh procesnih dejanjih in njihovih rezultatih ustrezno obveščalo.