VSL Sodba II Cp 394/2022

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženec tožnici dolžan plačati 1.240,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 2020 in 7,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 1. 2021 dalje. V presežku glede zakonskih zamudnih obresti je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožencu naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 485,99 EUR.

2Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec, uveljavlja pritožbena razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da jo višje sodišče spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da je sodišče nedosledno in napačno uporabilo določilo 454. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je predlagal svoje zaslišanje, s tem pa tudi izvedbo ustne obravnave. Ker te sodišče ni izvedlo, je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno in materialno pravo napačno uporabljeno.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR, se v tem sporu uporabljajo pravila, ki veljajo v sporih majhne vrednosti. O pritožbi zoper sodbo zato odloča sodnik posameznik (peti odstavek 458. člena ZPP), sodbo pa je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

5Kot sta bili stranki obveščeni v vlogah, s katerimi ju je sodišče pozvalo, da odgovorita na vlogi nasprotne stranke, postopek v sporih majhne vrednosti praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). V strokovni literaturi¹ in sodni praksi² je uveljavljeno stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izražena izrecno. Zmotno je stališče, da jo lahko nadomesti dokazni predlog za zaslišanje stranke, saj ni nujno, da mu bo sodišče ugodilo in da bo izveden. Ker nobena od strank izvedbe naroka ni predlagala, sodišče pa je o spornih dejanskih vprašanjih lahko odločilo že na podlagi pisno predloženih dokazov³, bistvene kršitve pravil postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo.

6Glede na navedeno in ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

7Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 722.
² Primerjaj: VSL II Cpg 34/2015, VSL II Cpg 146/2018, VSL II Cp 1413/2016 in številne druge.
³ Toženec ni podal konkretnih trditev, v zvezi s katerimi bi bilo potrebno njegovo zaslišanje, in v pritožbi ne graja razlogov, s katerimi je sodišče njegov dokazni predlog zavrnilo.