VSL Sklep I Ip 1655/2021

I. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa se zavrže.

II. Pritožnik in upnik krijeta vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo na zarubljene premičnine (I. točka izreka) in odločilo, da ostane v veljavi ločitvena pravica na premičninah, zarubljenih dne 4. 9. 2020 ((10 x miza s kovinskim podstavkom, 10 x stoli – okrogli brez naslona, 10 x stol z naslonjalom, 3 x klop z blazinami, pomivalni stroj honved, 6 x hladilna omara za pijačo, točilni pult rostfrei – 6 m, 8 m točilne omare s steklenimi policami, točilne ročke za pivo, 5 x okrogle mize s kovinskim podstavkom, 6 x dvosedežne klopi z blazno, 9 x stol z naslonjalom, 8 x barski stol z naslonjalom, 20 x vrtne mize s podstavki, 80 x vrtni stoli) II. točka izreka).

2Tretji A. d. o. o., ki je izpodbijani sklep prejel dne 29. 9. 2021, je dne 7. 10. 2021 vložil pravočasno pritožbo proti II. točki izreka sklepa. Navaja, da je v stečajnem postopku stečajno sodišče dne 16. 8. 2021 izdalo sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic in sklenilo, da obstaja izločitvena pravica upnika – tretjega, kot to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev iz 1. tč. izreka sklepa, ter se upravitelju naloži, da te stvari izroči upniku, tj. tretjemu. Sklep stečajnega sodišča je postal pravnomočen dne 1. 9. 2021. Ločitvena pravica upnika B. d. d., pridobljena na zarubljenih premičninah dolžnika, je bila prerekana s strani stečajne upraviteljice, dne 17. 8. 2021 pa je upnik B. d. d. stečajno sodišče obvestil, da se odpoveduje ločitveni pravici na zarubljenih premičninah. S tem je ločitvena pravica upnika B. d. d. dokončno prenehala. Nastal je enak položaj, kot da ločitvena pravica ne bi bila prijavljena. Ker je bila izločitvena tretjega pravnomočno priznana s sklepom z dne 16. 8. 2021, upnik B. d. d. pa se je ločitveni pravici odpovedal, je izpodbijana II. točka izreka sklepa nepravilna. Tretji predlaga, da se izpodbijana II. točka izreka spremeni tako, da se razveljavi dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik v odgovoru na pritožbo kot primarno predlaga, da se pritožba kot prepozna zavrže, oziroma podredno, da se zavrne. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni dovoljena.

5Ena od procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o pritožbi je tudi, da je pritožba dovoljena. Ta pogoj ni izpolnjen v primeru, če pritožbo vloži oseba, ki nima te pravice (prvi v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je odločitev v izpodbijani II. točki izreka sprejelo na podlagi ugotovitve, da se je po začetku izvršilnega postopka, dne 15. 3. 2021 nad dolžnikom začel stečajni postopek, upnik pa je pred tem na dne 4. 9. 2020 zarubljenih premičninah, navedenih v izpodbijani II. točki izreka sklepa, že pridobil ločitveno pravico. Na podlagi 1. točke drugega odstavka 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je zato sodišče odločilo, da ločitvena pravica upnika ostane v veljavi.

7Tretji v pritožbi kot bistveno uveljavlja, da mu je bila v stečajnem postopku že pravnomočno priznana izločitvena pravica na zadevnih zarubljenih premičninah, upnik pa se je svoji ločitveni pravici odpovedal in je s tem nastal enak položaj, kot da ločitvena pravica ne bi bila prijavljena. Gre torej za vprašanje konkurence dveh privilegiranih upnikov – ločitvenega, to je upnika v predmetnem izvršilnem postopku, in izločitvenega – tretjega. Le-ta namreč meni, da je izločitveni upnik v razmerju do stečajnega dolžnika, saj naj bi bil sam lastnik zadevnih zarubljenih premičnin. O tem, kakšno je razmerje med ločitvenim in izločitvenim upnikom stečajnega dolžnika, pa ne more presojati sodišče v izvršilnem postopku, temveč je to stvar stečajnega postopka. Zato bi moral tretji v stečajnem postopku, v katerem mu je bila izločitvena pravica priznana, zahtevati, da se upnikova zastavna pravica na zarubljenih premičninah izbriše iz registra neposestnih zastavnih pravic. Obstoj ločitvene in izločitvene pravice na isti stvari namreč že pojmovno ni mogoč (sodba III Ips 46/2002). Navedeno pa posledično pomeni, da tretji nima pravice, da se o njegovi pritožbi v predmetnem izvršilnem postopku odloča o vsebini (prim. VSL sklep III Ip 3764/2017 z dne 19. 4. 2018).

8Po povedanem je višje sodišče pritožbo tretjega zoper izpodbijano II. točko izreka sklepa zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Glede na zavrženje pritožbe pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške. Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo upnik, saj z odgovorom ni prispeval k odločitvi (154. in 155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).