VSC Sklep PRp 10/2022

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se odločba prekrškovnega organa v Avstriji Bezirkshauptmannschaft Spittal an der Drau z dne 7. 12. 2020, ki je postala pravnomočna 28. 12. 2020, s katero je bila storilka spoznana za odgovorno storitve prekrška po 10.a odstavku 52. člena Zakona o cestnem prometu in ji je bila izrečena denarna sankcija v višini 95,00 EUR, prizna in izvrši, da mora navedeno denarno sankcijo plačati po priloženem plačilnem nalogu v 15. dneh po pravnomočnosti tega sklepa, sicer bo izterjana prisilno, ter da lahko po poteku roka za plačilo pri Finančni upravi Republike Slovenije zaprosi za obročno plačilo.

2Zoper sklep se pritožuje storilka, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlog za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje zavrne.

3Pritožba ni utemeljena.

4V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je storilcu v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190.člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, v skladu s katerim pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članice na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po prejemu predloga pristojnega organa države izdaje za priznanje in izvršitev njihove odločbe o prekršku opravilo predpisani postopek ter ob pregledu zadeve ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje po 186. členu ZSKZDČEU-1 in je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Pri tem je v 5. točki obrazložitve pojasnilo, da je bila storilka spoznana za odgovorno, da je kot voznica motornega vozila reg. št. ..., dne 15. 4. 2020 ob 17.07 uri na T., cestni km 131.921, vozna smer S., Občina T., prekoračila najvišjo dovoljeno hitrost vožnje 100 km/h, ki je bila objavljena s prometnimi znaki, za 43 km/h, za kar ji je bila izrečena globa v višini 95,00 EUR.

6Storilka v pritožbi pojasnjuje, da je lastnica podjetja A. d.o.o., ... in da je vozilo, s katerim je bil storjen prekršek, registrirano na to podjetje, katerega direktor pa je B. B.Sodišču predlaga, da kontaktira direktorja družbe, saj se ji ne zdi v redu, da sama osebno plačuje prekrške, ki so jih storili delavci te družbe, zlasti glede na to, da sploh nima vozniškega dovoljenja in nobenega avta registriranega na svoje ime. S takimi navedbami storilka pristojnemu organu države izdaje očita, da je zmotno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialne predpise, s tem pa smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v postopku o prekršku. Čeprav iz poslovnega registra Slovenije pri Ajpes res izhaja, da je storilka zgolj družbenica v družbi A. d.o.o., medtem ko je zakoniti zastopnik te družbe D. T., in četudi drži, da sama nima veljavnega vozniškega dovoljenja, pritožbeno sodišče v okviru predmetnega postopka tega ne more upoštevati oziroma na podlagi takih navedb spremeniti izpodbijane odločitve, saj je odločba pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je slovensko sodišče nanjo vezano. Storilka bi morala namreč te navedbe uveljavljati v postopku o prekršku pred pristojnim organom države izdaje in zoper odločbo o prekršku, ki je bila po podatkih v spisovnem gradivu vročena 10. 12. 2020 na naslovu njenega stalnega prebivališča v nemškem in slovenskem jeziku, vložiti ugovor, kot je bila poučena v pravnem pouku odločbe o prekršku. Ker tega očitno ni storila, je odločba o prekršku pristojnega organa države izdaje postala pravnomočna in je v postopku za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje je ni mogoče vsebinsko izpodbijati.

7Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).