VSRS Sklep VIII DoR 258/2021-7

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep toženke o premestitvi tožnika št. 1002-273/2020/5 (1502-26) z dne 12. 5. 2020 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-300/2020/3 z dne 22. 7. 2020. Toženki je naložilo, da tožniku za čas od 25. 5. 2020 do 20. 12. 2020 plača razliko med 51. in 54. plačnim razredom. Kar je tožnik zahteval več, je zavrnilo. Presodilo je, da je bila premestitev tožnika, ki je temeljila na nezakoniti razrešitvi, nezakonita.

2Sodišče druge stopnje je soglašalo s presojo sodišča prve stopnje. O pritožbenem ugovoru, da bi moralo sodišče upoštevati sklep o obnovi postopka posebnega javnega natečaja, na podlagi katerega je bil tožnik imenovan na položaj direktorja NPU, je zavzelo stališče, da dokončen sklep o obnovi postopka na zakonitost premestitve ne vpliva.

3Toženka v predlogu za dopustitev revizije izpostavlja naslednja vprašanja:

– ali je za pravilno uporabo materialnega prava treba upoštevati stališče Upravnega sodišča RS v zadevi III U 82/2020-33 z dne 17. 9. 2020 in je treba šteti, da je delovno mesto direktorja NPU delovno mesto vodje notranje organizacijske enote in je tako možna zgolj premestitev in razrešitev ni potrebna;

– ali je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku priznalo vse pravice na delovnem mestu NPU in za čas od 25. 5. 2020 do 20. 12. 2020, naložilo toženi stranki, da je dolžna obračunati razliko v plači med 54. plačnim razredom, do katerega je upravičen na podlagi pogodbe in 51. plačnim razredom, v katerega je uvrščen po sporni premestitvi in od bruto zneskov plače odvesti predpisane davke in prispevke ter mu izplačati neto znesek razlike v plači;

– ali je pravilno materialnopravno stališče, da na položaj direktorja NPU ne vpliva dokončna (vendar še ne pravnomočna) odločba o obnovi postopka posebnega javnega natečaja za direktorja NPU, ki je bil objavljen 19. 3. 2019 in je odpravila odločbo o imenovanju tožnika na položaj direktorja NPU in postopek posebnega javnega natečaja ustavila;

– ali je glede na materialnopravno izhodišče v izpodbijani sodbi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so bili izpostavljeni v pritožbi;

– ali je pravilno implicitno materialnopravno stališče izpodbijane sodbe, da sodišče ni vezano na pravnomočno in dokončno odločbo o imenovanju v naziv, o čemer izpodbijana sodba nima razlogov, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4Predlog ni utemeljen.

5Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP).

6Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni. Zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo.

7Odločitev je bila sprejeta soglasno.