VDSS Sodba Psp 213/2021

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopenjska sodba v izpodbijani IV. in delno v V. točki izreka spremenita tako, da glasita:

"IV. Tožnico se s 16. 11. 2016 razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. O pravici, višini in izplačevanju invalidske pokojnine pa bo odločil toženi zavod.

V. Stroškovni izrek sodbe se delno spremeni tako, da se dosojenih 2.865,82 EUR zviša na znesek 3.821,09 EUR."

II. Tožena stranka je dolžna tožnici v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti 229,44 EUR stroškov pritožbenega postopka.

1Sodišče je odpravilo odločbe tožene stranke št. ... z dne 5. 12. 2016, št. ... z dne 20. 4. 2015 in št. ... z dne 26. 1. 2015 (I. tč. izreka), tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni z dnem 25. 11. 2014, ji priznalo pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno 20 ur tedensko, ki je fizično lahko, brez dolgotrajnih del v prisilni drže hrbtenice, delno sede, delno stoje in s hojo od 1. 12. 2014 dalje (II. tč. izreka) ter izreklo, da o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odločiti tožena stranka s posebno odločbo (III. tč. izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. oz. v II. kategorijo invalidnosti z dnem 1. 12. 2014 ter priznanje pravice do invalidske pokojnine, je zavrnilo (IV. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 2.865,82 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. tč. izreka). Hkrati je izreklo, da stranska intervenientka sama krije svoje stroške postopka (VI. tč. izreka).

2Zoper IV. in V. točko sodbe se zaradi kršitve 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih¹ (ZDSS-1) v zvezi s 338. členom Zakona o pravdnem postopku² (ZPP) pritožuje tožnica. Predlaga razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti od 16. 11. 2016 dalje, odreditev da o pravici do invalidske pokojnine odloči toženec s posebno odločbo ter povrnitev stroškov postopka v višini 3.821,09 EUR namesto dosojenih 2.865,82 EUR. Priglaša stroške pritožbe.

Povzema potek in način odločanja v predsodnem postopku vključno z odločbo z dne 5. 12. 2016, s katero je nadomeščena odločba z dne 20. 4. 2015, odločba z dne 26. 1. 2015 pa odpravljena. Že na prvem naroku 12. 5. 2017 je toženec izpostavil, da se smejo upoštevati izvidi, datirani do izdaje dokončne odločbe 5. 12. 2016. V sodnem postopku sta se stranki strinjali z izvedenskim mnenjem dr. A.A. z dne 9. 12. 2019, 12. 6. 2020 in izpovedjo na glavni obravnavi 10. 6. 2021, da so bili že 25. 11. 2014 izpolnjen pogoj za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti s krajšim delovnim časom, od 16. 11. 2016 dalje pa pogoji za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. V obnovitvenem postopku je bila dne 1. 12. 2016 po osebnem pregledu obravnavana na IK II, z odločbo z dne 5. 12. 2016 pa zatem izrečeno, da se odločba z dne 26. 1. 2015 odpravi, da zdravljenje ni končano in zato nima novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Po mnenju pritožnice bi bila sodba materialno pravilna, če bi sodišče zdravstveno stanje presojalo do izdaje odločbe dne 5. 12. 2016. Nesmiselno je stališče, da je potreben nov predlog za odločanje o pravicah iz invalidskega zavarovanja, čeprav je v sodnem postopku ugotovljeno, da je v času obravnavanega predsodnega postopka že izpolnjevala pogoje za invalidsko upokojitev. Za razsojo zadeve je odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo do izdaje dokončne odločbe 5. 12. 2016, saj je z njo nadomeščena odločba z dne 20. 4. 2015 in spremenjena odločba z dne 26. 1. 2015. Sodišče je v izpodbijanem delu napačno uporabilo 63. člen ZDSS-1 in zmotno presodilo, da je relevantno le dejansko stanje do 11. 5. 2016 in ne do izdaje dokončne odločbe 5. 12. 2016.

3Pritožba je utemeljena.

4Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP je potrebno pritrditi pritožbi, da je zaradi nepravilne uporabe 63. člena ZDSS-1 o obstoju procesne predpostavke pri odločanju o razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti prišlo do kršitve iz 1. odst. 338. člena ZPP, kar ima za posledico nezakonitost izpodbijanega dela sodbe. Kljub dejanski ugotovitvi, da je pri tožnici že pred izdajo dokončne odločbe dne 5. 12. 2016, oz. najkasneje navedenega dne prišlo do popolne izgube zmožnosti za organizirano pridobitno delo, je z izpodbijano IV. točko izreka sodbe tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zavrnjen. V pisnem odpravku sodbe gre zato tudi za absolutno bistveno kršitev iz 14. tč. 2. odst. 338 člena ZPP zaradi nasprotja med IV. tč. izreka in obrazložitvijo v 26. točki.

5V zadevi gre za izpodbojno tožbo, vloženo 16. 1. 2017 zoper drugostopenjsko odločbo z dne 5. 12. 2016 v zvezi s sklepom z dne 12. 8. 2016, s katerim je izrečeno, da se na predlog tožnice obnovi pritožbeni postopek, končan z odločbo z dne 20. 4. 2015 in ponovno odloči o pritožbi zoper odločbo z dne 26. 1. 2015. Z odločbo z dne 26. 1. 2015 je bila namreč zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena, z drugostopenjsko odločbo z dne 20. 4. 2015 pa odločba odpravljena in tožnici, delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja priznana nova pravica do premestitve na drugo delovno mesto v polnem delovnem času od 1. 12. 2014 dalje. Z odločbo z dne 5. 12. 2016 je v obravnavnem predsodnem postopku odločba z dne 20. 4. 2015 spremenjena tako, da je pritožba zavrnjena, prvostopenjska odločba z dne 26. 1. 2015 pa odpravljena in ugotovljeno, da pri zavarovanki zdravljenje ni končano in zato nima novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

6Ob navedenem upravno procesnem stanju je zmoten in protispisen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je za razsojo zadeve relevantno le obdobje do izdaje drugostopenjske odločbe dne 20. 4. 2015, češ da je v nadaljevanju šlo za obnovo postopka. Četudi je zavod dovolil obnovo pritožbenega postopka iz ne povsem jasnih razlogov, ni nobenega dvoma, da se je predsodni upravni postopek o novih pravicah iz invalidskega zavarovanja končal z dokončno odločbo z dne 5. 12. 2016 in da zato za obdobje od vložitve zahteve v letu 2014 do izdaje s tožbo izpodbijane dokončne odločbe, obstaja procesna predpostavka iz 63. člena ZDSS-1 za razvrstitev v vtoževano I. kategorijo invalidnosti, kot pravilno poudarja pritožba.

7Na podlagi obširnega dokaznega postopka z izvedenskimi mnenji Fakultetne komisije, revmatologa dr. B.B. in dr. A.A. se je izkazalo, da v obravnavanem predsodnem postopku dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno ter da izpodbijani upravni akti niso bili zakoniti. Z neizpodbijanim, že pravnomočnim delom sodbe (I., II. in III. točka izreka) so odločbe z dne 5. 12. 2016, 20. 4. 2015 in 26. 1. 2015 kot nezakonite odpravljene, tožnici na temelju III. kategorije invalidnosti od 1. 12. 2014 dalje zaradi poslabšanja invalidnosti priznana nova pravica do dela s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno s stvarnimi razbremenitvami in izrečeno, da bo o pravici, odmeri in izplačevanju delnega nadomestila odločil toženec s posebno odločbo.

8Ker je sodišče pisno mnenje dr. A.A. (list. 307-333 in dopolnilno list. 371-372) ter ustno izpoved (list. 406-409) sprejelo v celoti (z njim sta se strinjali obe stranki in stranski intervenient) in med drugim ugotovilo, da je pri tožnici I. kategorija invalidnosti podana od 16. 11. 2016 dalje (26. točka obrazložitve) ko je bilo na rehabilitacijskem centru C. ugotovljeno, da je njena delovna zmožnost v celoti izgubljena, tožbenega zahtevka na razvrstitev v I. kategorijo ne bi smelo zavrniti. Čeprav je dokončna odločba z dne 5. 12. 2016 izdana v obnovi predsodnega pritožbenega postopka, ni procesne ovire, da tožnica ne bi bila razvrščena v I. kategorijo invalidnosti. Ker med strankama ni sporno, da je bila tožnica zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja že 16. 11. 2016 popolnoma nezmožna za organizirano pridobitno delo, je izpolnjen dejanski stan iz prve alineje 2. odst. 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju³ (ZPIZ-2). Po njej je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec več ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in več nima preostale delovne zmožnosti.

9Ker je zakonski dejanski stan iz prve alineje 2. odst. 63. člena ZPIZ-2 podan tudi v obravnavani zadevi, je potrebno pritožbi ugoditi in ob pravilni uporabi materialnega ter procesnega prava na temelju 358. člena ZPP izpodbijano IV. točko izreka prvostopenjske sodbe spremeniti tako, kot je razvidno iz te sodne odločbe. Torej tožnico z dnem 16. 11. 2016 razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni ter izreči, da bo o pravici, višini in izplačevanju invalidske pokojnine odločil toženi zavod.

10Glede na izid spora o glavni stvari je pritožba utemeljena tudi zoper stroškovno V. točko izreka sodbe. Ker je upoštevaje tudi to sodno odločbo tožnica s tožbenim zahtevkom uspela v celoti, več ni pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da znaša uspeh le 75 %. Tožnica je upravičenega do celotnega zneska, ki ga je izračunalo prvostopenjsko sodišče in ne le v višini 75 %. Pritožbeno sodišče je izpodbijano V. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je 2.865,82 EUR nadomestilo z zneskom 3.821,09 EUR.

11Ob takšnem pritožbenem izidu je pritožnici na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP ter Odvetniško tarifo⁴ (OT) potrebno priznati tudi priglašenih 375 točk za pritožbo, povečanih za 2 % materialne stroške pa 382,4 točk po 0,60 EUR, kar znese 229,44 EUR, kot je dosojeno v II. točki izreka te sodbe.

¹ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
³ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.