VSC Sklep I Cp 1/2022

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se zavrne predlog upnice z dne 18. 6. 2021 za izdajo začasne odredbe, izdana začasna odredba tudi po uradni dolžnosti pa se razveljavi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu upnice z dne 18. 6. 2021 za izdajo začasne odredbe ugodilo in izdalo začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti z naslednjo vsebino: (1.) Stiki med dolžnikom S. A. in mld. otrokoma M. A. in A. A., predhodno določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 267/2018 z dne 17. 8. 2020 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2102/2020 z dne 6. 1. 2021, bodo odslej potekali enkrat tedensko ob sredah od 15.30 do 17.00 ure v prostorih CSD ..., Enota ..., pod nadzorom strokovnih delavcev tega CSD; (2.) V primeru kršitve te začasne odredbe bo sodišče kršitelju izreklo denarno kazen v višini 200,00 EUR in jo v primeru ponovne kršitve izterjalo po uradni dolžnosti ter hkrati izreklo novo denarno kazen v novem, višjem znesku. Tako bo sodišče ravnalo vse dotlej, dokler ne bo kršitelj s kršitvijo prenehal; (3.) Pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve; (4.) Upnica je dolžna v roku 7 dni od izdaje te začasne odredbe sprožiti ustrezen postopek za varstvo koristi otroka; (5.) Ta začasna odredba velja od dneva njene izdaje in največ devet mesecev oziroma sedem dni, v kolikor ustrezen predlog na podlagi 4. točke izreka tega sklepa ne bo vložen.

2Dolžnik se je zoper uvodoma navedeni sklep pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano začasno odredbo razveljavi ter upnici naloži v plačilo vse dolžnikove stroške tega postopka. Dolžnik navaja, da ni izkazano, da sta otroka strank tega postopka ogrožena, če se bodo stiki po pravnomočni sodbi še naprej izvajali, zlasti tudi ne s stopnjo verjetnosti. Z ničemer ni verjetno izkazano, da bi oče žalil ali podajal kake slabšalne pripombe o materi v prisotnosti otrok. Tega ni mogel ugotoviti niti CSD s stopnjo verjetnosti, ker je sam na naroku po svojem predstavniku navajal, da je v razgovorih s staršema sprejemal kontradiktorne informacije in smiselno, da bi le z začasnimi stiki pod nadzorom lahko razjasnili celotno situacijo in s stiki pod nadzorom ugotovili, kako oče na stikih z otrokoma ravna. Povsem brez podlage je CSD zgolj na podlagi izjav matere in njenega partnerja U. Š. (v nadaljevanju tudi: materin partner) ter zaradi posredovanj policije (ki sta jo načrtno in preračunljivo ter brez dejanske potrebe obveščala in vpletala v dogajanje mati in njen partner) napravil sklep, da naj bi oče otroka že dlje časa obremenjeval z vsebinami, ki zanju niso primerne, in kvarno vplival na njun razvoj. To v resnici počneta upnica in njen partner. Tudi osnovno mnenje sodne izvedenke v zadevi IV P 267/2018 ne potrjuje verjetnosti teh upničinih očitkov. Da bi bila otroka deležna slabšalnih pripomb o materi tudi ne more izhajati iz nobenih ugotovitev šole ali ugotovitev policijske postaje, kot to protispisno ugotavlja sodišče. Prav tako iz poročil policijske postaje ni moč razbrati, da bi policisti z osebno zaznavo ugotovili, da je oče podajal slabšalne pripombe o materi v prisotnosti otrok. Vse, kar o tem v poročilu CSD navajajo, ali pa morda v poročilu šole ali policijske postaje, so izključno izjave matere, ki pa niso resnične, ampak so podane načrtno zato, da bi onemogočila očetu stike in nadaljevanje njihove medsebojne čustvene navezanosti ter otroka očetu odtujila. Da otroka nista ogrožena, dokazuje tudi poročilo ZD ... z dne 8. 7. 2021, iz katerega izhaja objektivno zdravniško mnenje, da ob opravljenih pregledih v pediatrični ambulanti posebnosti pri otrokoma niso ugotovili in da sta bila otroka napotena h kliničnemu psihologu izključno zaradi takšnega zaprosila mame - upnice in njenih navedb. Pritožnik priznava, da obstaja med njim in mamo otrok ter njenim partnerjem na drugi strani konflikten odnos, ki ga vztrajno in preračunljivo ter namerno povzročata mati in njen partner, in navaja, da je prav zato, da se preprečijo takšne konfliktne situacije, ki so v škodo otrok, bilo s sodbo IV P 267/2018 in s sodbo in sklepom IV Cp 2102/2020 razsojeno, da oče otroka prevzema na stike v šoli ter da ju mati po koncu stika prevzema pred Policijsko postajo Novo mesto, ter odločeno, da je v času telefonskih stikov in po Skypu ob torkih in četrtkih mati dolžna v času klica otrokoma omogočiti mirno okolje brez prisotnosti drugih oseb. Te sodne odločitve sta upnica in njen partner vseskozi kršila in s tem netila konfliktne situacije ter sta zato onadva tista, ki sta otroka spravljala v stisko. V vmesnem času upnica dolžniku večje število stikov ni omogočila z raznoraznimi izgovori, ki večinoma za opustitev stika niso bili upravičeni. Dolžnik je te kršitve sodnih odločb prijavljal na CSD in podajal tudi ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja po členu 190/1 KZ-1. Dolžnik navaja, da mu res ni bilo prav, ko mu upnica ni hotela izročati šolskih torb, ko je otroke prevzemal v šoli, saj je to učiteljici prepovedala ali pa šolske torbe že poprej odnesla, in ko ga ni hotela obveščati o roditeljskih sestankih in ko kasneje, ko je torbe začela izročati, otrokoma v šolskih torbah ni pripravila za s seboj vseh potrebnih šolskih učbenikov oziroma zvezkov, da bi lahko napravila domačo nalogo ali se naučila pesmico in sta bila zatem po vrnitvi v šolo po stikih zaradi neopravljenih domačih obveznosti izpostavljena stiski. Prav tako mu ni bilo prav, da mu upnica ni hotela sporočiti gesla za šolo na daljavo. Dolžnik je pri vseh teh zahtevah vztrajal, kar je bilo tudi utemeljeno in upravičeno, upnica pa je to dlje časa vztrajno odklanjala, kar vse so v šoli razpoznali kot konflikt in da sta otroka posledično v stiski. Dolžnik nadalje navaja, da ni nikoli na CSD priznal, da bi pred otrokoma o materi slabšalno govoril ali pa jima razlagal zanju neprimerne vsebine, ker pred njima tega ni počel, in tudi ni nikoli trdil, da imata otroka to pravico izvedeti. Ocenjuje tudi, da je postopanje in mnenje socialne delavke z imenom D. pristransko. Dolžnik meni, da do stiske otrok ne prihaja zaradi izvajanja stikov otrok z dolžnikom, ampak zaradi načrtnega in namernega upničinega nespoštovanja pravnomočne sodbe o stikih in ravnanj njenega parterja, ki se vztrajno in konstantno vpleta v izvajanje stikov, čeprav za to nima nobene pravice ter s svojo navzočnostjo in nenehnimi izpadi povzroča otrokoma strese in čustveno stisko. Navaja, da je neresnična upničina trditev, da otroka odklanjata stike z očetom. Na stikih pri dolžniku se dobro počutita in uživata, kar bi dolžnik dokazal z izpovedbo predlaganih prič F. A. in M. Č., a je sodišče izvedbo teh dokazov neutemeljeno zavrnilo. Dolžnik poskrbi tudi, da otroka izpolnjujeta šolske obveznosti oziroma domačo nalogo. Sodeloval je pri šolanju na daljavo, čeprav je le stežka dosegel, da je dobil potrebno geslo. Prav nobenih dokazov ni, da bi v času stikov otroka obremenjeval z neprimernimi vsebinami ali jima slabo govoril o materi, ampak je situacija ravno nasprotna. Takšen tretma in pritiske otroka doživljata pri upnici in njenem partnerju. Odločitev v izpodbijanem sklepu je posledica po upnici neresnično prikazanega dejanskega stanja in tudi namerno nepopolno predložene dokumentacije iz sodnega spisa IV P 267/2018. Upnica je zamolčala, da je že v preteklem sodnem postopku večkrat poizkušala onemogočati, zmanjševati obseg ali ukiniti stike otrok z očetom, kar sta sodišče in sodna izvedenka pravilno prepoznala kot upničin poizkus odtujevanja otrok od očeta. Z oviranjem in onemogočanjem stikov dolžnika z otrokoma upnica tudi po pravnomočnosti sodbe ni prenehala ter je na podlagi svojih neresničnih trditev, ki jih je vztrajno in skupaj s partnerjem podajala tako pri CSD kot pri policiji ter seveda tudi šoli ter z nenehnim netenjem in povzročanjem spornih situacij, predvsem s pomočjo svojega partnerja, dosegla pred naslovnim sodiščem, ki z dogajanjem in družinsko problematiko zaradi pomanjkljivo predložene dokumentacije o ključnih in za odločanje relevantnih okoliščinah ni bilo seznanjeno, izdajo začasne odredbe, s katero so skoraj popolnoma ukinjeni stiki, ki so bili le nekaj mesecev pred tem določeni s pravnomočno sodbo. Pritožnik trdi, da upnica ni resnično opisala nobenega od dogajanj, na katere se sklicuje v predlogu za začasno odredbo in svoji izpovedbi, na kar bo sodišče lahko sklepalo ne le iz priloženih poprej izdanih sklepov o začasni odredbi in dopolnitve izvedenskega mnenja, ampak zlasti tudi iz priložene izjave priče M. Č., ki je bila navzoča ob dogodku dne 11. 6. 2021. Pritožnik sodišču očita, da ni pravilno uporabilo določila 173. člena DZ. Samo izvajanje stikov z dolžnikom je otrokoma le v korist, kar potrjujejo ugotovitve sodišč v izdani pravnomočni sodbi in mnenje izvedenke. Strese in stisko otrokoma povzroča le upničino in Šterkovo nespoštovanje sodne odločbe o stikih in namerno provociranje, ki ga je dolžnik deležen s strani upnice in njenega partnerja. Z ničemer ni dokazano, niti izkazana verjetnost, da bivanje otrok pri očetu in komuniciranje ob telefonskih stiki samo po sebi otrokoma ni v korist. Zato niso in ne morejo biti podani zakonski pogoji za začasno odredbo o odvzemu nekaj mesecev nazaj pravnomočno prisojenih stikov očetu in za določitev le-teh le enkrat tedensko pod nadzorom CSD. Iz vseh teh razlogov je odločitev v izpodbijani začasni odredbi tako do očeta kot do obeh otrok krivična in v nasprotju z njunimi koristmi. Stiki pod nadzorom predstavljajo hud poseg v zasebnost dolžnika in obeh otrok, ne morejo biti kvalitetni, niti pristni ter so zato ne samo v škodo dolžnika ampak zlasti tudi otrok. Otroka bosta takšno izvajanje stikov razumela, kot da je z njunim očetom res nekaj narobe. V vsakem primeru pa je sodišče prve stopnje prezrlo tudi načelo najmilejšega ukrepa, saj bi bilo moč koristi otrok dovolj zavarovati že zgolj s spremembo lokacije predajnega mesta otrok, in sicer na neko nevtralno lokacijo, lahko tudi pred upničinemu domu najbližjo policijsko postajo ter z dodatnim izrecnim nalogom upnici, da je dolžna otroka predajati na stike, kadar šole ne bo in ju oče ne bo mogel prevzeti v šoli, ali pa ju prevzemati na sodno določeni lokaciji v Novem mestu sama in brez navzočnosti upničinega partnerja. Sodišče je v izdani začasni odredi dejansko stanje zmotno in tudi nepopolno ugotovilo, z zavrnitvijo pritožnikovih dokaznih predlogov pa je kršilo načelo kontradiktornosti in dolžnikovo pravico do enakega varstva pravic in do poštenega postopka. Izdana začasna odredba je po vsem povedanem nepravilna in nezakonita ter nedovoljeno posega v pravico dolžnika do stikov z otrokoma, v pravico obeh otrok do stikov z očetom, v pravice dolžnika po členu 54/1. Ustave RS, v pravice dolžnika in otrok po členu 53./III. Ustave RS in v njihove pravice do zasebnosti in družinskega življenja po 8. členu EKČP. Dolžnik zahteva, da mu upnica povrne pritožbene stroške, ker je postopek in potrebo po pritožbi povzročila po svoji izključni krivdi z neresničnimi trditvami in iz nemoralnih motivov. Zlonamernost upničinih ravnanj pa končno dokazuje tudi dejstvo, da pred prvim stikom pod nadzorom CSD ni obvestila dolžnika, da sta otroka v koloniji, ampak je namerno to obvestilo poslala le na CSD, delavka CSD pa je to obvestilo posredovala le sodišču, tako da je bil dolžnik z njim seznanjen prepozno in je brezuspešno opravil tako dolgo vožnjo do pristojnega CSD ter šele tam izvedel, da stika ne bo.

3Upnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu, sodišče po 161. členu Družinskega zakonika (DZ) izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). K izdaji začasnih odredb v družinsko-pravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno, saj imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese staršev in zlasti otrok. Z začasnimi odredbami se začasno uredi le izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe je tako omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja. V prvem odstavku 173. člena DZ je določeno, da se lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov le, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in če je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Sodišče lahko z začasno odredbo odloči, da se stiki izvajajo ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialno delo ali zavoda, v katerega je bil otrok nameščen, in sicer se tako določeni stiki izvajajo največ dve uri na teden. Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev (163. člen DZ). Sodišče odločitev sprejeme na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot proti, oziroma so prvi močnejši od drugih. Sodišče mora pretehtati vse, za začasno ureditev razmerja relevantne navedbe in predložene oziroma zbrane dokaze. Koliko in katere dokaze bo sodišče izvedlo, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Za izpolnitev dokaznega standarda verjetnosti pri dokazovanju ogroženosti otroka ne zadostujejo zgolj navedbe, stranka mora za svoje trditve predlagati dokaznemu standardu verjetnosti ustrezne in primerne dokaze.

6Način izvajanja stikov med očetom - dolžnikom in otrokoma M. (roj. 2013) in A. (roj. 2011) je določen s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 267/2018 z dne 17. 8. 2020 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2102/2020 z dne 6. 1. 2021. Okrožno sodišče v Novem mestu je odločilo, da stiki od 1. 9. 2020 dalje potekajo na naslednji način: a) stiki med vikendi: prvi vikend pri očetu, drugi vikend pri materi, tretji vikend in četrti vikend pri očetu, peti vikend pri materi, in tako naprej, pri čemer počitnice oziroma stiki med počitnicami na navedeno shemo ne vplivajo (oče otroka prevzame v šoli); b) stiki med tednom se bodo izvajali po telefonu in po Skypu, in sicer ob torkih ter četrtkih, ob 19. uri, v trajanju največ 20 minut, pri čemer je tožnica dolžna v času klica otrokoma omogočiti mirno okolje brez prisotnosti drugih oseb; c) stiki med jesenskimi, božičnimi, novoletnimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami ter prazniki potekajo tako, da jih otroka preživita izmenično, enkrat pri enem od staršev, drugič pri drugem, po vsakokratnem dogovoru med staršema, tako da ju oče prevzame na domu njune matere in ju tja vrne; č) med poletnimi počitnicami otroka preživita pri vsakem od staršev polovico teh počitnic, ampak ne več kot 14 dni skupaj pri enem izmed staršev, po vsakokratnem dogovoru med staršema. Višje sodišče v Ljubljani pa je pritožbi toženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo glede stikov tako, da se stiki ob vikendih in počitnicah (točki b in c) zaključijo tako, da ob 18. uri mati pride po otroka pred Policijsko postajo Novo mesto, oče pa ju pripravljena s prtljago pripelje tja in preda materi, v točki c) in č) pa tako, da imata otroka stike z očetom vsak konec junija od prvega dne po zaključku pouka do 30. 6. in vsake prvomajske počitnice. Kot je obrazloženo v slednji sodni odločbi, je izvedenka odsvetovala predaje otrok v prisotnosti tožničinega partnerja (torej tudi na tožničinem domu). Zaradi konfliktov med pravdnima strankama ob predajah, ki otrokoma škodijo, je pritožbeno sodišče, Višje sodišče v Ljubljani, odločilo, da mora toženec otroka po zaključku stikov (tudi počitniških) pripeljati pred Policijsko postajo ..., kjer ju ob 18. uri prevzame tožnica. S tem bo očetov stik z otrokoma v nedeljo neobremenjen z vožnjo v A. (...), mati pa bo otrokoma pokazala, da stike z očetom podpira in pri njihovi izvedbi sodeluje, pred policijsko postajo pa bo tudi dovolj var(ova)no okolje, da se bosta starša v dobro otrok odslej vzdržala prepirov.

7V predlogu, v katerem je predlagala takojšnjo začasno omejitev stikov med otrokoma in očetom, in sicer tako, da potekajo stiki enkrat tedensko v trajanju 1,5 h na CSD pod nadzorom strokovnega delavca, vloženem po dobrih petih mesecih od izdaje navedene sodne odločbe Višjega sodišča v Ljubljani, je upnica navedla, da sta oba otroka izpostavljena psihičnemu pritisku s strani očeta, kar jima povzroča neobvladljivo čustveno stisko in onemogoča zdrav psihofizični razvoj. Navedla je, da je hudo ogroženo duševno in telesno zdravje otrok, zaradi česar vlaga predlog za izdajo začasne odredbe pred vložitvijo predloga za spremembo stikov med očetom in otrokoma¹. Bistvene navedbe iz predloga za izdajo začasne odredbe o okoliščinah, na podlagi katerih upnica utemeljuje svojo oceno o ogroženosti otrok, je sodišče prve stopnje povzelo v 1. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče se na te navedbe v izogib ponavljanju povsem sklicuje.

8Sodišče prve stopnje je glede na vse navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (do vključno tč. 12) in vsaj verjetno izkazane okoliščine: - da med udeležencema postopka obstaja visoko konflikten odnos; - da sta ob njunih nenehnih sporih in neprimernem vedenju predvsem s strani očeta v smislu slabšalnih pripomb o materi prisotna otroka (kar so ugotovili tako na CSD kot v šoli in policijski postaji), zaradi česar je pri predaji večkrat posredovala tudi policija; - da so tudi v šoli ugotovili stisko obeh otrok in so v ta namen tudi zaprosili CSD za pomoč; ter - da močno konfliktna družinska dinamika že povzroča vidno duševno stisko oziroma psihično obremenitev obeh otrok, ki naj bi po materinih besedah celo odklanjala stike (s strani pediatrinje pa sta bila oba že napotena v psihološko obravnavo), ocenilo, da je v največjo korist obeh otrok, da se trenutno stiki izvajajo pod nadzorom CSD, kar je podprl tudi CSD. Obrazložilo je, da bodo na tak način delavci CSD stike in obnašanje ter odnos med otrokoma in očetom lahko tudi neposredno spremljali, očetu svetovali, kako je potrebno z otrokoma ravnati ob izvajanju stikov (tudi v nadalje), da bo njuna korist najbolje zavarovana in da se bo družinska vez med njimi krepila, ne pa krhala (kot sedaj, ko otroka, po zatrjevanjih matere, že odklanjata stike z očetom). Prav tako pa bosta tudi sama otroka v čustveno varnem in mirnem okolju brez neprimernih besed oziroma dejanj, povzročenih s strani staršev in pod nadzorom odrasle osebe (glede na zatrjevanja obeh staršev, da se drugi od staršev oziroma materin partner neprimerno vede). Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je zaradi izvajanja stikov brez omejitev verjetno izkazana ogroženost otrok (huda čustvena stiska otrok).

9Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pritožnik uspel vzbuditi dvom o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje.

10Pritožnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da med njim in upnico obstoji visoko konflikten odnos. Povsem utemeljeno pa, glede na zgoraj navedene predhodne sodne odločbe o stikih, v pritožbi izpostavlja, da je konfliktnost odnosov obstajala že v času določanja stikov v predhodnih sodnih odločbah in da bi, če bi bila otroka zaradi tega tako ogrožena, da bi to terjalo ukrepanje sodišča, že Višje sodišče v Ljubljani določilo manjši obseg stikov. Tako pa je bilo prav zato, da se preprečijo konfliktne situacije (do katerih je prihajalo na prevzemih otrok in v času stikov po telefonu in Skypu), ki so v škodo otrok, razsojeno, da oče otroka prevzema na stike v šoli, mati pa ju pride po koncu stika prevzet pred Policijsko postajo ..., ter odločeno, da je v času telefonskih stikov in po Skypu ob torkih in četrtkih upnica dolžna v času klica otrokoma omogočiti mirno okolje brez prisotnosti drugih oseb. Podatek v poročilu CSD z dne 15. 7. 2021 (v nadaljevanju: Poročilo CSD), da je dne 9. 2. 2021 na CSD poklicala mati in povedala, da je v nedeljo 7. 2. 2021 po otroka pred Policijsko postajo v ... odšel njen partner U., pri čemer ni pojasnila, zakaj ni mogla sama iti po otroka, izkazuje, da je do konfliktov na prevzemih otrok prihajalo tudi zato, ker upnica ni ravnala po predhodni sodni odločbi, saj bi morala po otroke priti sama. Zato ni moč ovreči pritožbenih navedb, da je sodno odločitev kršila upnica (ki je po otroke prihajala s partnerjem), čeprav se pritožbeno sodišče strinja s prvostopenjskim, da je ukrep omejitve pravice do stikov namenjen v prvi vrsti zaščiti otrokovih koristi in ni bistveno, ali so okoliščine, ki so do tega privedle, nastopile po krivdi starša, otroka ali nekrivdno. Prav tako pa je potrebno izpostaviti, da iz Poročila CSD izhaja, da je po zimskih počitnicah v februarju bil 26. 2. 2021 opravljen timski sestanek, na katerem je oče soglašal, da lahko mati otroka prevzame v ... ob 17. uri namesto ob 18. uri, kar predstavlja korist otrok. Starša pa sta se tudi dogovorila glede prevzemov otrok v primeru zadržanosti; strinjala sta se, da lahko otroka prevzameta materin partner ali očetov brat. Kot izhaja iz zapisnika CSD z dne 23. 4. 2021, pa se oče otrok s tem dogovorom ni več strinjal in zahteval, da se upošteva sodba, ker je ugotovil, da so po 17. uri hodili še na obiske. Dolžnik se takrat ni bil pripravljen dogovoriti za drug kraj prevzema otrok (in ne na upničinem domu). Kot bo še obrazloženo, pa v pritožbi sedaj glede prevzemnega kraja meni drugače.

11Sodišče prve stopnje je na naroku vpogledalo v Poročilo CSD z dne 15. 7. 2021 (l. št. 52 do 61). Kot izhaja iz Poročila CSD, poročilo šole ni priloga mnenja CSD, zato je tudi neutemeljena pritožbena navedba, da sodišče poročila šole ni vročilo dolžniku. Sodišče je, kot izhaja iz zapisnika o naroku dne 3. 8. 2021, dolžniku vročilo Poročilo CSD (v katerem je navedeno, da je CSD s strani osnovne šole prejel pobudo po timskem sestanku, ker na šoli že dlje časa zaznavajo, da starševski konflikti slabo vplivajo na otroka, izrazitejše težave pa se pojavljajo ob dnevih, ko po otroka prihaja oče) in prekinilo obravnavo, da je dolžnik lahko prebral Poročilo CSD. V pritožbi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka zato niso utemeljene. Utemeljeno pa, glede na v Poročilu CSD povzeto vsebino pobude osnovne šole po timskem sestanku, pritožnik navaja, da iz ugotovitev šole ne izhaja, da bi bi bila otroka deležna slabšalnih pripomb o materi. Na tem mestu je potrebno izpostaviti, da je upnica na naroku dne 3. 8. 2021 s svojo izpovedbo potrdila navedbe dolžnika, da je bil na začetku šolskega leta problem, ker upnica otrokom ni dovolila nositi šolske torbe na vikend stik (zatrjeval pa je tudi še, da ga ni hotela obveščati o roditeljskih sestankih in kasneje, ko je torbe začela izročati, otrokoma v šolskih torbah ni pripravila za s seboj vseh potrebnih šolskih učbenikov oziroma zvezkov, da bi lahko napravila domačo nalogo ali se naučila pesmico in sta bila zatem po vrnitvi v šolo po stikih zaradi neopravljenih domačih obveznosti izpostavljena stiski; prav tako mu ni bilo prav, da mu upnica ni hotela sporočiti gesla za šolo na daljavo), kar prav tako kaže na to, da do konfliktnih situacij ni prihajalo zgolj zaradi ravnanj dolžnika. Dolžnik je zato utemeljeno navedel, kar ni bilo prerekano, da je pri vseh teh zahtevah vztrajal, kar je bilo tudi utemeljeno in upravičeno, upnica pa je to dlje časa vztrajno odklanjala, kar vse so v šoli razpoznali kot konflikt in da sta otroka posledično v stiski. Pritožnik prav tako utemeljeno izpostavlja, da tudi iz poročil policijske postaje ... (l. št. 63 in 64) ni moč razbrati, da bi policisti z osebno zaznavo ugotovili, da je pritožnik podajal slabšalne pripombe o materi v prisotnosti otrok.

12Pritožnik utemeljeno izpodbija tudi oceno sodišča prve stopnje, da je verjetno izkazana okoliščina, da močno konfliktna družinska dinamika že povzroča vidno duševno stisko oziroma psihično obremenitev obeh otrok, ki naj bi po materinih besedah celo odklanjala stike (s strani pediatrinje pa sta bila oba že napotena v psihološko obravnavno). Taka ocena ne temelji na vsebini poročila Zdravstvenega doma V. z dne 8. 7. 2021 o obravnavi obeh otrok. Iz poročila namreč izhaja, da ob opravljenih pregledih v pediatrični ambulanti posebnosti pri otrokoma niso ugotovili. Pritožnik utemeljeno navaja, da so oba otroka napotili na obravnavo pri kliničnem psihologu na prošnjo matere, ki je v telefonskih razgovorih in ko je bila v ambulanti brez otrok izpostavljala, da imata otroka zaradi težke družinske situacije psihične stiske.

13Pritožbenemu sodišču se je dvom o pravilnosti zaključka, da je verjetno izkazana ogroženost otrok, sprejetem tudi na podlagi mnenja CSD, da podpira začasno izvajanje stikov pod nadzorom², porodil tudi zaradi okoliščine, ki je sodišče prve stopnje ni upoštevalo in niti ni navedlo v točki 11, v kateri je povzelo Poročilo CSD. Iz Poročila CSD z dne 15. 7. 2021 je namreč razvidno tudi, da je bil 30. 6. 2021 (torej po vloženem predlogu za izdajo začasne odredbe dne 22. 6. 2021) v dogovoru s staršema in na njuno pobudo na CSD opravljen ponovni skupni razgovor, na katerem sta se starša sporazumela glede stikov otrok z očetom med počitnicami. Na očetovo pobudo in ob soglasju mame je na razgovoru prisostvovala tudi očetova sorodnica, sestrična M. Iz zapisnika CSD z dne 30. 6. 2021 (l. št. 45 in kot priloga Poročila CSD na l. št. 58) izhaja, da sta se starša dogovorila, da bodo med počitnicami prevzemi otrok potekali na PP .... in PP ... ob 18.00 uri.³ V zapisniku je navedeno še, da sta bila otroka prijavljena v kolonijo in zaradi neusklajenosti odjavljena. Upnica se je obvezala, da bo preverila pri ZPM glede možnosti vključitve v kolonijo, ki je predvidena v času od 14. 7. 2021 do 24. 7. 2021. V kolikor bo prijava na kolonijo še mogoča, ju bo prijavila v soglasju z dolžnikom. V primeru, da se otroka udeležita kolonije, ju po vrnitvi prevzame oče ob 18.00 uri na PP V., mati pa ju prevzame na PP ... 28. 7. 2021. Stiki se nato nadaljujejo po zgornji shemi. Iz podatkov v spisu ni razvidno, da se tako dogovorjeni stiki niso izvajali do izdaje izpodbijanega sklepa. Ob dejstvu, da je CSD sodeloval pri tako sklenjenem dogovoru o stikih med počitnicami, in ob dejstvu, da mora sicer CSD preprečiti ogrožanje otroka, če je z njim seznanjen, je na dlani, da CSD 30. 6. 2021, torej po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe takega ogrožanja, ki bi terjalo začasno izvajanje stikov pod nadzorom (kot sicer meni v poročilu z dne 15. 7. 2021), sploh ni zaznalo (čeprav je mati na CSD pred tem, kot izhaja iz poročilu priloženih zapisnikov, navajala o izvrševanju stikov, obnašanju očeta ob stikih, da sta otroka v stiski ipd., enako kot v predlogu za izdajo začasne odredbe). Torej se CSD-ju tudi v predlogu za izdajo začasne odredbe izpostavljeni konflikti ob predajah otrok, tako tudi konkretno izpostavljen dogodek z dne 11. 6. 2021 in okoliščine v zvezi s tem, in ravnanje očeta (izpostavljena komunikacija z očetom in obremenjevanje otrok z neprimernimi vsebinami), o čemer je bil, kot izhaja iz Poročila, CSD sprotno seznanjen (predlog za izdajo začasne odredbe pa je bil CSD-ju vročen 23. 6. 2021), niso zdeli takšni, da bi terjali poseg CSD v dogovarjanje staršev o stikih dne 30. 6. 2021 niti v smislu, da bi stike med počitnicami odsvetoval, ker niso v korist otrok, niti v smislu, da bi takoj še sam predlagal izdajo začasne odredbe zaradi varstva koristi otrok. CSD torej evidentno takrat ni zaznal hude čustvene stiske otrok in posledično ogroženosti otrok. V Poročilu CSD je glede stikov od 30. 6. 2021 dalje navedeno le, da je 15. 7. 2021 mati po e-pošti sporočila, da je pri telefonskih stikih oče znova govoril o vsebinah, ki so otroka spravile v stisko, in da ji 15. 7. 2021 ni omogočil telefonskih stikov z otrokoma, ampak jo je po telefonu žalil. Mati v tem času ni sporočila, da otroka nista želela na stike oziroma da stike odklanjata, kakor sicer trdi v predlogu za izdajo začasne odredbe. Na naroku 3. 8. 2021 je zgolj navedla, da sta otroka, ko sta se vrnila 28. 7. 2021, povedala, da ne želita več k očetu in da sta mamo prosila, da ju zaščiti, o čemer pa nato na naroku ni izpovedala. Oče otrok pa je navedel, da to ne drži in da otoka sploh nista želela s počitnic pri očetu iti nazaj k materi, ker ju ta teden ni hotela dati v kolonijo, kot so dali N. Š., hčerko njenega partnerja. Tudi navedeno po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje zaključek, da ni z verjetnostjo izkazano, da otroka odklanjata stike z očetom. Po obrazloženem, ko je torej CSD kot strokovnjak dopustil sklenitev dogovora med staršema o stikih med počitnicami in torej ni zaznal ogroženosti otrok ob tako dogovorjenih stikih med počitnicami, sodišče prve stopnje (tudi) v mnenju CSD ni imelo zadostne opore za izdajo začasne odredbe o stikih pod nadzorom. Zato se ni moč strinjati s stališčem CSD (podanim v Poročilu, izdelanem 15 dni po navedenem sklenjenem dogovoru, pri čemer za ta čas ni bil zatrjevan noben hujši konflikt pri prevzemu ali kakšen hujši dogodek, ki bi vplival na psihično stanje otrok, tako da bi utemeljeval za verjetno oceno, da obstaja huda čustvena stiska otrok) in sodišča prve stopnje, da bi le začasni stiki pod nadzorom pomagali pri razjasnitvi celotne situacije ter pri ugotovitvi, kako oče na stikih z otrokoma ravna, oziroma da bodo strokovni sodelavci lahko pridobili boljši vpogled v dinamiko med otrokoma in očetom in tudi lažje oblikovali stališče glede odločitve trajne oblike stikov med očetom in otrokoma.

14Po obrazloženem je zmoten zaključek sodišča, da je verjetno izkazano, da sta bila otroka ogrožena in da je v največjo korist obeh otrok, da se trenutno izvajajo stiki pod nadzorom. Okoliščine, ki bi terjale takojšnjo (začasno) omejitev stikov na način, da se le ti izvajajo pod nadzorom, niso za verjetno izkazane. Glede na to, da je do konfliktov med staršema prihajalo predvsem ob predaji otrok, ki se je zaradi pouka na daljavo (v aktualnih razmerah epidemije COVID-19) večkrat vršila na domu upnice in na v šoli, pritožnik utemeljeno izpostavlja, da bi bilo v obravnavanem primeru (zaradi upoštevanja najmilejšega ukrepa - 156. člen DZ) moč koristi otroka dovolj zavarovati že zgolj s spremembo lokacije predaje otrok. Ker je tudi mati predhodno že podala tak predlog, torej, da do predaje otrok ne prihaja na njenem domu, je pričakovati, da se bosta starša o tem dogovorila, saj je v največjo korist otrok, da ob predajah ne prihaja do konfliktov med staršema.

15Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi ugodilo že iz zgoraj navedenih razlogov, zaradi česar ostalih pritožbenih navedb ni presojalo, in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) spremenilo, tako da je zavrnilo predlog upnice z dne 18. 6. 2021 za izdajo začasne odredbe, izdano začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti pa razveljavilo.

16Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 101. člena ZNP-1. Glede na to, da gre za postopek, ki se vodi v korist otrok, je utemeljena odločitev, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, in ni slediti predlogu pritožnika, da mu mora pritožbene stroške povrniti upnica, ker je povzročila postopek in potrebo po pritožbi po svoji izključni krivdi z neresničnimi trditvami in iz nemoralnih motivov. Na odločitev o pritožbenih stroških zato tudi ne vpliva pritožbena navedba, da zlonamernost upničinih ravnanj končno dokazuje tudi dejstvo, da pred prvim stikom pod nadzorom CSD ni obvestila dolžnika, da sta otroka v koloniji, ampak je namerno to obvestilo poslala le na CSD, delavka CSD pa je to obvestilo posredovala le sodišču, tako da je bil dolžnik z njim seznanjen prepozno in je brezuspešno opravil tako dolgo vožnjo do CSD ter šele tam izvedel, da stika ne bo. Zato mora pritožnik sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Po podatkih v spisu (priloga C2) je v roku, določenem v izpodbijani začasni odredbi, vložila predlog zaradi spremembe stikov, in sicer je predlagala, da se stiki, kot so določeni s sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 267/2018 z dne 17. 8. 2020, spremenijo tako, da potekajo vsak drugi vikend ob sobotah, ko oče ob 9.00 uri otroka prevzame pred CSD ..., Enota ..., do 18.00 ure, ko ju materi preda pred CSD ..., Enota ...
² Mnenja CSD imajo sicer v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo (108. člen ZNP-1). CSD je v postopku udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče (osebe, ki dejstva, o katerih izpoveduje, ne le zaznava, temveč tudi razume relevantne pojme).
³ Prvi prevzem je bil dogovorjen za 30. 6. 2021, ko je oče pripeljal otroka v V. in ju je prevzela mama. Nato pa je bilo dogovorjeno za prevzeme 14. 7. 2021 (oče ju prevzame na PP ...), 28. 7. 2021 (mati ju prevzame na PP ...), 11. 8. 2021 (oče ju prevzame na PP ...) in 28. 8. 2021 (mati ju prevzame na PP ...).