VSRS Sodba III Ips 32/2021

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti 559,98 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Dosedanji tek postopka

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je tožeča stranka uveljavljala izključitev tožene stranke kot družbenika iz družbe A., d. o. o., ...

2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in toženo stranko izključilo kot družbenico iz družbe A. d. o. o. ter ji naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v postopku pred prvostopenjskim sodiščem v višini 2.236,52 EUR in stroškov pritožbenega postopka v višini 375,00 EUR.

3Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 51/2021 z dne 25. 5. 2021 dopustilo revizijo glede vprašanja: ali se lahko v primeru oddelitve s prevzemom, ki predstavlja vložek v prevzemno družbo, ki je v njo vnesen z univerzalnim pravnim nasledstvom, uporabijo določila 481. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1),ki urejajo predkupno pravico.

4Tožeča stranka je v zakonskem roku vložila revizijo in uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ter revizijskemu sodišču predlagala, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se zavrne pritožba tožeče stranke in potrdo sodba sodišča prve stopnje s stroškovno posledico skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti stroškov postopka do plačila.

5Tožena stranka je v odgovoru na revizijo revizijskemu sodišču predlagala zavrnitev revizije.

Relevantno dejansko stanje

6Tožeča stranka je imetnica poslovnega deleža v družbi A. d. o. o. (v nadaljevanju A.) v višini 82 % osnovnega kapitala te družbe.

7Ob ustanovitvi A. je bila imetnica preostalega poslovnega deleža v višini 18 % družba B. d. o. o.

8Družba B.d. o. o. je s pogodbo o delitvi in prevzemu z dne 1. 4. 2019 oddelila del premoženja, ki ga predstavlja njen 18 % delež v družbi A., na toženo stranko kot prevzemno družbo. Oddelitev in prevzem sta bila vpisana v sodni register dne 11. 4. 2019.

9Edini družbenik in hkrati zakoniti zastopnik tako v prenosni kot v prevzemni družbi je ista oseba (C. C.).

10Družbena pogodba družbe A. d. o. o. (v nadaljevanju Družbena pogodba) v 8. členu ureja predkupno pravico družbenikov tako, da družbeniku, ki namerava prodati poslovni delež tretji osebi, nalaga, da pred prodajo poslovni delež pod enakimi pogoji ponudi drugemu družbeniku, ga obvesti o pogojih prodaje in točno navede tretjo osebo, ki naj bi odkupila poslovni delež.

11V 9. členu Družbene pogodbe je urejena zasledovalna pravica, ki družbeniku, ki prodaja svoj poslovni delež, v primeru da drugi družbenik ne uveljavlja predkupne pravice, nalaga, da mora od tretje osebe zagotoviti vsebinsko enako ponudbo za odkup celotnega deleža tudi drugega družbenika.

12V 10. členu Družbene pogodbe pa je določeno, da je družbenik, ki namerava svoj poslovni delež odsvojiti tretji osebi na kakršen koli drug način kot s prodajo (npr. brezplačno, kot darilo …), dolžan o nameravani odsvojitvi obvesti drugega družbenika in to smiselno enako kot v primeru prodaje, pri čemer mu je dolžan posredovati vse bistvene podatke v zvezi s to nameravano odsvojitvijo. V nadaljevanju je urejena pravica drugega družbenika do odkupa deleža, ki ga namerava odsvojiti prvi družbenik.

13Družbenik B. d. o. o. o nameravani oddelitvi poslovnega deleža na toženo stranko tožnika ni obvestil.

Zavzeta stališča sodišč prve in druge stopnje

14Sodišče prve stopnje je glede okoliščin, ki so vezane na dopuščeno revizijsko vprašanje, zavzelo stališče, da oddelitev deleža iz premoženja družbe B. in prenos na prevzemno družbo ne predstavlja razpolaganja s poslovnim deležem v smislu določb 481. člena ZGD-1. V tem primeru ne gre za prodajo poslovnega deleža, zato drugi družbenik ne more izvršiti predkupne pravice. Po mnenju sodišča prve stopnje pa Družbena pogodba primera, ki se je izkazal za spornega, ne ureja niti v okviru 10. člena te pogodbe.

15Sodišče druge stopnje je zavzelo nasprotno stališče in sicer, da 10. člen Družbene pogodbe ureja vse druge možne oblike odsvojitve poslovnega deleža, ki ni prodaja, saj je brezplačna odsvojitev navedena samo primeroma kot ena izmed drugih možnih vrst odsvojitve. V primeru oddelitve s prenosom dela premoženja na prevzemno družbo gre za materialno statusno preoblikovanje, pri kateri je prevzemna družba samostojna pravna oseba z lastno subjektiviteto. Prenosna družba pa je ohranila svojo subjektiviteto, le da ni več nosilec materialnopravnih upravičenj iz prenesenega poslovnega deleža. Zato je tožena stranka za tožečo stranko tretja oseba v smislu 10. člena Družbene pogodbe. Ker je drugi družbenik prenos deleža izvedel s statusnim preoblikovanjem, katerega tožeča stranka niti ne more izpodbijati, in je bil namen preoblikovanja zgolj transakcija 18 % deleža na novo družbo, je ravnanje pravnega prednika tožene stranke opredelilo kot zvijačno in z nepoštenim namenom. S tem pa je grobo kršil Družbeno pogodbo, s čimer je podan razlog za izključitev tožene stranke kot njegove pravne naslednice iz družbe A.

Razlogi za zavrnitev revizije

16Utemeljen je revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje v 7. točki obrazložitve sodbe družbe z omejeno odgovornostjo v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena ZGD-1 opredelilo kot osebne družbe. Iz nadaljnjega konteksta obrazložitve pa je razvidno, da je želelo sodišče druge stopnje predvsem poudariti osebnostno naravo, ki se kaže v večji medsebojni povezanosti in zaupnem razmerju med družbeniki v takšni družbi.¹ Ta element je pomemben za pravilno razlago določb ZGD-1, ki urejajo omejitve glede prenosljivosti deležev (kot finančne naložbe oziroma oblike premoženja družbenikov) v takšni družbi. Zato gre pri navedenem zapisu v izpodbijani sodbi zgolj za očitno pomoto, ki ni odločilna za odgovor na dopuščeno vprašanje.

17Omejitve prenosljivosti deležev v družbi z omejeno odgovornostjo so urejene predvsem v 481. členu ZGD-1. Te določbe so dispozitivne narave in na ta način opredeljujejo pogodbeno avtonomijo družbenikov pri ureditvi tega vprašanja v družbeni pogodbi.

18Zakon v četrtem odstavku 481. člena ureja omejitev prenosljivosti deleža z uzakonitvijo predkupne pravice preostalih družbenikov v primeru nameravane prodaje deleža. Iz samega besedila te določbe je razvidno, da zakon omogoča tudi drugačno ureditev v družbeni pogodbi. Hkrati pa zakon v sedmem odstavku istega člena družbenikom omogoča, da v družbeni pogodbi določijo, da je za odsvojitev² poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov. Zakon torej daje družbenikom pogodbeno avtonomijo, da v družbeni pogodbi izključijo omejitve prenosljivosti deleža v obliki predkupne pravice ali pa možnost prenosljivosti dodatno omejijo, v skrajnem primeru celo tako daleč, da mora z vstopom novega družbenika v družbo soglašati vsak družbenik. Za presojo skladnosti ravnanja pravnega prednika tožene stranke, preko katerega je toženka pridobila položaj družbenika v družbi, je torej odločilna ureditev omejitev prenosljivosti deležev v Družbeni pogodbi.

19Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje zmotno razlagalo določila Družbene pogodbe, ko je ugotovilo, da je v okviru 10. člena Družbene pogodbe urejen tudi prenos deleža z oddelitvijo s prevzemom. Kot je pravilno povzelo sodišče druge stopnje, 10. člen Družbene pogodbe ureja dolžno ravnanje družbenika, ki namerava svoj poslovni delež odsvojiti tretji osebi na kakršen koli drug način kot s prodajo. Iz samega besedila je tudi razvidno, da sta v oklepaju navedena primera brezplačnega prenosa in darila navedena zgolj primeroma in ne ožita odprtega pojma „kakršen koli drug način kot s prodajo“. Takšnega besedila pogodbe v luči pogodbene avtonomije iz 481. člena ZGD-1 ni mogoče razlagati drugače, kot da sta družbenika ob sklenitvi Družbene pogodbe dogovorila potrebno soglasje drugega družbenika za vsako obliko prenosa, preko katerega delež v družbi kot oblika premoženja (finančna naložba) preide v premoženjsko sfero drugega subjekta in s tem do spremembe nosilca korporacijskopravnih upravičenj, ki izvirajo iz deleža v družbi. Vrhovno sodišče zato pritrjuje zaključku sodišča druge stopnje, da do take spremembe pride tudi v primeru oddelitve s pripojitvijo.

20Neutemeljeno je tudi revizijsko sklicevanje na univerzalno sukcesijo po šestem odstavku 623. člena ZGD-1. Ta sicer ustvarja učinek, da obveznosti in pravna razmerja, ki se nanašajo na prenešeno premoženje, prehajajo na prevzemno družbo kot zaokrožena celota z enim samim aktom, na podlagi katerega prevzemni subjekt vstopi v položaj prenosnega subjekta kot njegov pravni naslednik, kar tudi izključuje potrebnost soglasja upnika oziroma sopogodbenika iz prenesenega pravnega razmerja.³

21V konkretnem primeru je bil poslovni delež v družbi A. prenosno premoženje v družbi B. d. o. o. Odločitev o izvedbi takšnega materialnega statusnega preoblikovanja je bila sicer v sferi družbenika prenosne družbe in nanj nima vpliva drugi družbenik družbe, katere poslovni delež je predmet prenosa. Vendar zgolj ta nemožnost vpliva drugega družbenika (tožeče stranke) na odločanje prvega družbenika (B. d. o. o.) v postopku oddelitve dela premoženja s pripojitvijo k prevzemni družbi ne izključuje učinka zavez, ki sta jih pravni prednik tožene stranke in tožeča stranka prevzela v okviru Družbene pogodbe. Te pa so glede na določbo 10. člena te pogodbe tudi v primeru takšne podlage za prenos deleža v družbi A. pravnemu predniku tožene stranke nalagale enako postopanje kot v primeru prodaje, v kateri je drugemu družbeniku zagotovljena predkupna pravica.

22Navedeni razlogi dajejo naslednji odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje. Glede na vsebino Družbene pogodbe se tudi v primeru oddelitve s prevzemom, ki predstavlja vložek v prevzemno družbo uporabijo določila 481. člena ZGD-1, ki urejajo predkupno pravico. Ob takšnem odgovoru se izkaže kot pravilno sklepanje sodišča druge stopnje, da je pravna prednica tožene stranke kršila Družbeno pogodbo, ko tožeči stranki pred izvedbo oddelitve tožeči stranki ni omogočila odkupa deleža.

Glede odločitve o reviziji

23Glede na pojasnjen odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je revizija tožene stranke neutemeljena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Glede stroškov postopka

24Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tožena stranka ni uspela z revizijo, je dolžna tožeči stranki povrniti nastale stroške revizijskega postopka. Od priglašenih stroškov je tožeča stranka v skladu z Odvetniško tarifo (Uradni list RS št. 2/15 in 28/18) upravičena do povrnitve odvetniških stroškov za sestavo odgovora na revizijo (tar. št. 21/1 OT) v višini 750 točk in materialnih stroškov v višini 2 % (11. člen OT), skupaj 765 točk. Glede na vrednost točke (0,60 EUR) in ob upoštevanju 22 % DDV je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 559,98 EUR stroškov revizijskega postopka.

¹ B. Zabel in ostali avtorji, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, 2007, 3. knjiga, stran 101.
² Uporabljena beseda odsvojitev je nadpomenka odplačnega prenosa, ki je urejen v četrtem odstavku 481. člena ZGD-1.
³ S. Prelič, isti vir kot v opombi št. 2, stran 637.