VSL Sklep Cst 503/2021

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dolžničin predlog za prekinitev postopka zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo predhodni postopek osebnega stečaja do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 95/2020.

2Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da je že na naroku ugovarjal proti odločitvi. Pravna prednica upnika je z dolžničinim možem sklenila kreditno pogodbo. Posojilo predstavlja skupno obveznost zakoncev, sredstva so bila vložena v skupno premoženje, za kar je upnik ponudil najverjetnejšo razlago, saj drugega vira za kompletno obnovo nepremičnine niti nista imela. Zato je upnik konec leta 2020 vložil tožbo na plačilo obveznosti iz naslova kreditne pogodbe, ki ga Okrožno sodišče v Novem mestu obravnava pod opr. št. P 95/2020; v tem postopku je sodišče 8. 12. 2020 tudi izdalo začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve dolžničinih nepremičnin v k.o. ..., s katero je ugotovilo verjetnost obstoja upnikove terjatve do dolžnice. Za začetek stečajnega postopka je zakonodajalec predpisal standard verjetnosti obstoja terjatve, ki ga je upnik nedvomno izpolnil, ni pa potrebno, da bi bila njegova terjatev izkazana s sodbo oziroma izvršilnim naslovom in s standardom prepričanja ali celo gotovosti; z izpodbijanim sklepom pa je sodišče odločilo, da bo upnikovemu predlogu za začetek postopka osebnega stečaja ugodilo le, če bo upnik v pravdnem postopku zoper dolžnico pravnomočno uspel, kar je v nasprotju tudi s sodno prakso. Prekinitev stečajnega postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja je tudi po sodni praksi izjema in ne pravilo, od sodišča pa terja obrazloženo prognozo trajanja in kompleksnosti matičnega postopka. Po 5. odstavku 239. člena ZFPPIPP bi moralo sodišče na naroku le izvesti dokaze o upnikovi procesni legitimaciji in odločiti o verjetnosti upnikove terjatve ter o dolžničini insolventnosti, vendar pa je postopek prekinilo s pomanjkljivo obrazložitvijo, da predhodnega vprašanja, ker o njem že teče postopek, ne bo reševalo samo, s čimer mu je tudi štelo v škodo, da je pred predlogom za začetek postopka osebnega stečaja že vložil tožbo. Ni pa pojasnilo, zakaj tega vprašanja ne bo reševalo samo, zato sklepa ni mogoče preizkusiti. Prav tako sodišče ni pretehtalo, ali s prekinitvijo postopka ne bo kršeno načelo hitrosti stečajnega postopka in posledično upnikova ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Prav tako se ni opredelilo do trditev, da je isto sodišče o verjetnosti terjatve že odločilo ob izdaji začasne odredbe v pravdnem postopku. Pravdni postopek je tudi šele v začetni fazi, pravnomočne sodbe pa ni pričakovati prej kot v treh letih. Zato predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka ter odločitev.

3Dolžnica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo z navedbo, da je upoštevalo predlog dolžnice (za prekinitev postopka, kot je to povzelo iz njenih navedb na naroku) in dejstvo, da je za odločitev o predlogu za začetek postopka osebnega stečaja treba ugotoviti, ali je podana upnikova aktivna legitimacija, torej ali je upnik do dolžnice verjetno izkazal terjatev v višini 506.987,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 2008 dalje iz naslova kreditne pogodbe št. 113238 po notarskem zapisu št. SV 132/06 notarke A. A. Upoštevalo je tudi, da gre v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Novem mestu P 95/2020 za rešitev predhodnega vprašanja za obravnavano stečajno zadevo. Zato je v skladu s prvim odstavkom 206. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se v stečajnem postopku smiselno uporablja na podlagi prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, sklenilo, da predhodnega vprašanja samo ne bo obravnavalo in se zato postopek prekine do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi.

6Pri tem višje sodišče še ugotavlja, da je upnik že na naroku za začetek postopka osebnega stečaja 2. 11. 2021 izrecno ugovarjal prekinitvi postopka, "ker bo to za leta podaljšalo odločanje o predlogu postopka osebnega stečaja", pri čemer je upnik tudi na naroku vztrajal, da verjetnost obstoja njegove terjatve do dolžnice izhaja iz sklepa sodišča, s katerim je to izdalo sklep o začasni odredbi, o ugovoru zastaranja pa prav tako mora odločiti v stečajnem postopku. Nadalje je upnik po razglasitvi sklepa, da se postopek prekine, tudi ugovarjal, da tak sklep posega v upnikovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Teh navedb sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sploh ni presojalo in nanje ni odgovorilo, temveč iz njegove odločitve le izhaja, da predhodnega vprašanja obstoja upnikove terjatve ne bo reševalo samo, ker o tem že poteka pravdni postopek.

7S tem pa se izkaže, da so pravilne upnikove navedbe, da izpodbijani sklep ne vsebuje vseh potrebnih razlogov za odločitev. Gre za pravno odločilna dejstva, ki jih sodišče prve stopnje sploh ni presojalo. Prekinitev predhodnega stečajnega postopka je sicer dopustna, vendar pa je pri tem, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, treba pravila ZPP na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP uporabljati le smiselno. Pri tem pa mora sodišče prve stopnje tudi presoditi, ali in v kolikšni meri bo s tem kršena upnikova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vse ob upoštevanju temeljnih načel stečajnega postopka. To izhaja že iz sklepa VSC I Cpg 386/2010 z dne 1. 12. 2010, ko je višje sodišče presodilo, da glede na to, da v pravdni zadevi (za ugotovitev in razdelitev skupnega premoženja) še ni bila razpisana obravnava, ni nobenega tehtnega argumenta za prekinitev postopka. Vedno pa je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera. Tako tudi sklepi VSL Cst 179/2018 z dne 24. 4. 2018, Cst 217/2019 z dne 29. 5. 2019, Cst 482/2019 z dne 5. 11. 2019, Cst 50/2020 z dne 13. 2. 2020 in Cst 345/2020 z dne 16. 9. 2020. Praviloma je višje sodišče potrdilo primernost prekinitve postopka le v primerih, ko je dolžnik že pred upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka vložil tožbo (npr. na ničnost pravne podlage zatrjevane terjatve) ali celo, ko ni bilo primerno, da bi o določenem vprašanju sodišče odločalo kot o predhodnem vprašanju.

8Višje sodišče tako ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni presojalo vseh pravno pomembnih dejstev za odločitev o predlogu za prekinitev postopka, na katera je upnik večkrat opozoril že v postopku pred sodiščem prve stopnje, in sicer že na razpisanem naroku. Zato je pritožba utemeljena.

9V obravnavani zadevi pa dolžnica niti ni navedla kakšnih tehtnih argumentov, ki bi opravičevali prekinitev postopka. Pravzaprav sploh ni navedla nobenih argumentov, temveč je postavila le predlog za prekinitev postopka, ne da bi ga s čimerkoli obrazložila. Prav tako ni podala nobenega ugovora ali odgovora na upnikove navedbe, zakaj postopka v tem primeru ni dopustno prekiniti. Na drugi strani je upnik navedel tehtne argumente, zakaj se stečajnega postopka ne sme prekiniti. Upoštevati je tudi potrebno, da ne gre za prekinitev stečajnega postopka zaradi kakšne tožbe, ki bi jo dolžnica vložila že pred obravnavanim upnikovim predlogom. Pravdni postopek pa glede na navedbe še ni niti v fazi glavne obravnave, še več, niti o ugovoru zoper izdano začasno odredbo (ta je bila izdana že 8. 12. 2020) še ni bilo odločeno. Za odločitev o obstoju upnikove terjatve tudi ni potreben (in to niti ni zatrjevano) kakšen zapleten dokazni postopek ali celo dokazovanje z izvedenci, kar bi predhodni stečajni postopek lahko zapletlo in prekomerno obremenilo. Za odločitev o upnikovi procesni legitimaciji pa zadostuje standard verjetnosti obstoja njegove terjatve (primerjaj 231. člen ZFPPIPP).

10Na odločitev pomembno vpliva upnikova ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. V postopkih zaradi insolventnosti je eno od temeljnih načel postopka tudi načelo hitrosti postopka iz 48. člena ZFPPIPP. Po oceni višjega sodišča pa ta pravica glede na okoliščine konkretnega primera prevlada in zato stečajnega postopka ni dopustno prekiniti.

11Glede na navedeno je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžničin predlog za prekinitev postopka zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje bo moralo v obravnavani zadevi predhodno vprašanje verjetnosti obstoja upnikove terjatve rešiti samo in odločiti o upnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.