VSRS Sklep II DoR 364/2021

Predlog se zavrne.

1Tožnica je na podlagi Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP), v upravnem postopku prejela pavšalno odškodnino za 261 mesecev izbrisa v znesku 13.050 EUR. Meni, da je upravičena do višje odškodnine, zato je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je tožena država dolžna plačati še 220.626,32 EUR.

2Sodišče prve stopnje je odločilo, da bi pravična odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo tožnice skupaj znašala 10.750 EUR. Ker je tožnica že prejela višji znesek, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je pritožbe tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da glede trditev v zvezi z vzročno zvezo sodišče ni bilo dolžno opravljati procesnega vodstva, saj je tožena stranka od odgovora na tožbo dalje ves čas izpodbijala vzročno zvezo in je bila tožnica na svojo pomanjkljivo trditveno podlago opozorjena. Navedlo je, da kljub opozorilom toženke, tožnica v zvezi z zahtevkom za povrnitev premoženjske škode o dohodkih družine ni podala potrebnih navedb. Zato je bila njena tožba v tem delu nesklepčna in je sodišče prve stopnje ravnalo tožnici v korist, ko je kljub temu na podlagi prostega preudarka določilo pavšalni znesek odškodnine zaradi izgube socialne pomoči.

4Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je pravilno stališče sodišča, da nemožnost vrnitve izbrisanega po izbrisu, potem, ko je nekaj mesecev pred izbrisom iz drugih razlogov odšel iz Slovenije, "ne more biti v vzročni zvezi z izbrisom"?

- Ali je pravilno stališče sodišča, da "če tožnica za izbris ni vedela tudi ni mogla trpeti škode zaradi izbrisa"?

- Ali je pravilno stališče sodišča, da bi izbrisani, da bi bil upravičen do odškodnine, moral ves čas izbrisa kazni kazati "interes za bivanje v Sloveniji", čeprav mu kot izbrisanemu zakonita vrnitev v Slovenijo sploh ni bila dovoljena in si je bila zato v tem času prisiljen iskati preživetje drugje?

- Ali je pravilno stališče sodišča, da bi tudi izbrisani, ki so bili po izbrisu dolga leta odsotni iz Slovenije, zdaj v odškodninski pravdi po ZPŠOIRSP morali dokazovati, da je bila tudi v času te njihove upravičene odsotnosti Slovenija "središče njihovih življenjskih interesov"?

- Ali je pravilno stališče, da "nacionalna sodišča ne sodijo po pravičnosti kot ESČP, temveč po nacionalnih pravilih"?

- Ali je pravilno stališče sodišča, da "razjasnjevalna in poučevalna dolžnost sodišča odpade, kadar na pomanjkljivost trditev opozori že nasprotna stranka"?

- Ali lahko sodišče mimo določb 305a. člena ZPP in pisnih zahtev tožnice po opravi poravnalnega naroka, tega ne opravi, ne opravi niti materialnega procesnega vodstva, potem pa mimo določb 1. člena ZUSDDD, odločb MNZ in UE ter odločb Ustavnega sodišča začne ugotavljati strankin življenjski interes in ga ugotovi drugače kot Upravna enota in Ministrstvo za notranje zadeve?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je njen predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP). Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).