VSL Sklep II Cp 1981/2021

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotni udeleženec po izteku izvrševanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki se na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani izvršuje do vključno dne 28. 11. 2021, sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, in tam zadrži najdalj do dne 29. 5. 2022. Za socialno varstveni zavod za namestitev nasprotnega udeleženca je določilo Dom X, ki je nasprotnega udeleženca dolžan sprejeti v varovani oddelek takoj ob prvi prosti kapaciteti. Do sprostitve prvega prostega mesta v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda Dom X, vendar najdlje do dne 29. 5. 2022, se nasprotni udeleženec namesti v oddelek pod posebnim nadzorom UKC, oddelka za psihiatrijo. O stroških postopka bo sodišče odločilo s posebnim sklepom.

2Zoper ta sklep sta se pritožila nasprotni udeleženec po svoji odvetnici in Dom X.

3Nasprotni udeleženec se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podrejeno pa sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da zaključki sodišča niso pravilni in nimajo podlage v izvedenem dokaznem postopku. Ogrožanje je hipotetično in temelji samo na domnevah, ki niso podprte z dejanskim stanjem. Izvedenka je v dopolnitvi izvedenskega mnenja, na katerega je sodišče oprlo odločitev, povedala, da nasprotni udeleženec trenutno ne ogroža nikogar. Enako je izpovedal tudi zaslišani lečeči psihiater. Izvedenka je v dopolnjenem izvedenskem mnenju navedla, da se je stanje nasprotnemu udeležencu poslabšalo zaradi deložacije. K poslabšanju stanja je pripomoglo tudi ravnanje njegovega skrbnika – CSD, ki ni pravočasno poskrbel za njegovo namestitev nekje drugje. Po hospitalizaciji v letu 2020 in začetku leta 2021 je predlagatelj končno poskrbel za namestitev na odprti oddelek SVZ A., kjer je bil do premestitve na forenzični oddelek UKC. Glede na to, da je prvo polovico leta 2021 funkcioniral in ostal (čeprav bi lahko odšel) na odprtem oddelku SVZ A., kjer je kljub občasnemu nasprotovanju vseeno redno jemal predpisano terapijo, je njegova namestitev na varovani oddelek SVZ ob tem, da praktično že dve leti redno jemlje predpisano terapijo in trenutno ne ogroža nikogar, gotovo pregrob poseg v njegove osebnostne pravice, saj bi izkazano lahko funkcioniral tudi na odprtem oddelku SVZ, s čimer se je navsezadnje tudi strinjal. To, da mu sodišče ni verjelo, še ne pomeni, da ne bi ostal na odprtem oddelku SVZ in z bivanjem na tem oddelku soglašal, saj je bil na tovrstnem oddelku nazadnje do junija letos (do odhoda v UKC). Nasprotni udeleženec trenutno nima hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, saj sicer izvedenka ne bi govorila, da bi do obojega prišlo šele, če bi nehal z jemanjem zdravil. To, da je nasprotni udeleženec v UKC odklonilen do jemanja zdravil oziroma želi njihovo spremembo, še ne pomeni, da zdravil ne jemlje – prav nasprotno, izkazano je, da jih. Nadzor nad jemanjem zdravil in dnevno strukturo mu lahko nudijo tudi na odprtem oddelku SVZ, kar je gotovo milejša in ustreznejša oblika zdravljenja. Ukrep zadržanja na varovanem oddelku je torej pretiran in nepotreben, saj duševna bolezen sama po sebi še ne pomeni razloga za zadržanje osebe na takšnem oddelku.

4Dom X se pritožuje iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Povzame določbo 74. in 75. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in navede, da ni izpolnjen pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, saj Dom X ne izpolnjuje drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod. Je prekomerno zaseden (108%). S sprejemom nasprotnega udeleženca in še štirih ostalih veljavnih sklepov, ki čakajo na sprejem na varovano enoto in so bili izdani pred tem sklepom, bi bila zasedenost varovanega oddelka 150% odstotna in bi pritožnik s tem kršil zakonodajo. Izvedenka je v mnenju z dne 1. 10. 2021 zapisala, da v tem trenutku kot najustreznejši ukrep ocenjuje sprejem na odprto enoto katerega od specializiranih socialno varstvenih zavodov. Gre za dva ločena postopka, ki jih zakonsko gledano ni mogoče združiti. V izpodbijanem sklepu je razvidno, da se je nasprotni udeleženec z namestitvijo v SVZ na odprto enoto strinjal. Varovani oddelki so namenjeni za kratkotrajno namestitev oseb, ki so zaključile zdravljenje oziroma zdravljenje ni več potrebno. Verificirani varovani oddelki v posebnih zavodih ne izpolnjujejo več pogojev verifikacije in resno ogrožajo uporabnike in osebje, kakovost storitve pa je na teh oddelkih okrnjena. Pritožnik se sprašuje, na podlagi česa je prvostopenjsko sodišče presodilo, da SVZ B. ni primeren za nasprotnega udeleženca. Pri pritožniku v daljšem časovnem obdobju ni pričakovati sprostitve prostega mesta in možnosti sprejema na varovani oddelek, zato je vprašljiva realizacija izpodbijanega sklepa. Pritožnik ne izvaja posebnih varovalnih ukrepov, kot je fiksacija pacienta, ker bi za takšne ukrepe potrebovali stalno zaposlenega zdravnika, ki ga ne zaposlujejo, hkrati pa nima primerne sobe, kjer bi se ti ukrepi lahko izvajali. Psihiatrinja v Dom X prihaja samo enkrat tedensko. Pritožnik tudi ne zaposluje zadostnega števila osebja na varovanem oddelku, kjer trenutno biva 13 stanovalcev. Na varovani enoti sta prisotna samo dva delavca. Sodišče ne pretehta varnosti takšne namestitve, na kar pritožnik sodišča v svojem mnenju ni opozoril, saj je s strani predlagatelja prejel pomanjkljivo oziroma nepopolno dokumentacijo. V obrazložitvi sklepa je razvidno, da nasprotni udeleženec le te potrebuje. Sodišče naj ponovno pretehta, v katerem zavodu bo najprimerneje poskrbljeno za varstvo in oskrbo nasprotnega udeleženca in tudi ostale stanovalce, ki bodo bivali z njim. Namestitev nasprotnega udeleženca na prezaseden varovani oddelek bi vodila v kršitev vrste človekovih pravic. Na varovanem oddelku imajo že nastanjene osebe z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in agresije. Z namestitvijo oseb z različnimi motnjami izpostavljajo v neposredno nevarnost tako zaposlene kot že nameščene osebe.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da so pri nasprotnem udeležencu izpolnjeni vsi pogoji iz 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr¹) za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi 75. člena ZDZdr. Takšen zaključek je pravilen in izhaja tako iz izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke kot tudi iz ostalih izvedenih dokazov. Zaradi duševne bolezni paranoidne shizofrenije je po mnenju izvedenke hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Nasprotni udeleženec ni sposoben samostojnega življenja, saj mu zdravstveno stanje ne dovoljuje, da bi zaživel samostojno. Nasprotni udeleženec bi prepuščen sam sebi opustil zdravljenje in jemanje zanj nujno potrebne terapije, kar je po ugotovitvi izvedenke potrjeno z njegovim preteklim vedenjem, ponovno pa bi tudi obstajalo tveganje zlorabe alkohola. Z opisanim ravnanjem bi hudo ogrozil svoje zdravje. Z opustitvijo zdravljenja in jemanja zdravil bi prišlo do hudega poslabšanja njegove osnovne duševne motnje in posledično pod vplivom psihotične simptomatike hudo motene presoje realnosti in nesposobnosti obvladovanja njegovega ravnanja. Nasprotni udeleženec ni ustrezno kritičen do nujnosti zdravljenja in jemanja predpisane terapije zaradi njegove hude duševne bolezni, posledično pa je njegova presoja realnosti hudo motena, prav tako je moteno obvladovanje njegovega ravnanja. Izven varovanega oddelka SVZ bi tako zaradi nekritičnosti do svojega zdravstvenega stanja opustil jemanje zdravil in zdravljenje, zaradi česar bi bilo huje ogroženo njegovo zdravje. Nasprotni udeleženec se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da sta izvedenka in lečeči psihiater izpovedala, da trenutno, ko je na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom UKC, ne ogroža nikogar. To je razumljivo, saj se nahaja na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer redno prejema terapijo in je pod ustreznim nadzorom. Sodišče pa se je moralo vprašati, kako bi nasprotni udeleženec funkcioniral prepuščen sam sebi, izven varovanega okolja. S pomočjo izvedenke je dobilo odgovor, kakšno stanje bi nastopilo, če bi bil udeleženec prepuščen sam sebi. Ta ugotovitev izvedenke in nato sodišča pa ni zgolj hipotetična, kot to navaja pritožnik, temveč podana z zelo visoko stopnjo verjetnosti, kar zadošča za sprejem zaključka, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje. Pri nasprotnem udeležencu bi ob opustitvi jemanja zdravil prišlo do dodatnega kronificiranja duševne motnje, njeni simptomi bi se poslabšali, tako tudi nanašalnost. Nanašalnost nasprotnega udeleženca do okolice pa lahko pri njem povzroči heteroagresivno vedenje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da bi bil nasprotni udeleženec izven varovanega oddelka tudi nevaren do tretjih oseb, kar izhaja tudi iz dogajanj v preteklosti. Pritožnik se sklicuje na to, da je prvo polovico leta 2021 funkcioniral in ostal (čeprav bi lahko odšel) na odprtem oddelku SVZ A., kjer je kljub občasnemu nasprotovanju vseeno redno jemal predpisano terapijo. Zavzema se, da bi vse kar potrebuje, lahko dobil tudi na odprtem oddelku SVZ. Pritožbenega sodišča takšne navedbe ne prepričajo oziroma ne omajejo pravilnega zaključka sodišča prve stopnje o tem, da pri nasprotnemu udeležencu ne gre samo za vprašanje jemanja zdravil, pač pa tudi za potrebo po pomoči njemu pri strukturi dneva, torej pri tem, da ima redne obroke, da abstinira od alkohola, kar pa se v tem trenutku lahko po mnenju izvedenke zagotovi samo v varovani enoti SVZ. Kot izhaja iz poročila SVZ A., je nasprotni udeleženec pogosto odklanjal jemanje zdravil, tudi v času bivanja v UPK je tekom zdravljenja kršil terapevtske dogovore oziroma se ni držal bolnišničnega reda. Sredi epidemije COVID je kljub prepovedi hodil v bližnjo trgovino in bil pod vplivom alkohola. Celo na oddelek je prinesel steklenico vina. Zato ne prepriča navedba pritožbe, da bi nasprotni udeleženec lahko ustrezno funkcioniral na odprtem oddelku SVZ. Tudi sicer pa sodišče izjave nasprotnega udeleženca, ki jo je podal na koncu naroka o tem, da se strinja z bivanjem v odprtem oddelku SVZ, pravilno ni štelo za prepričljivo, saj je pred tem tako v UKC kot tudi ob zaslišanju pred sodiščem izrecno in večkrat izjavil, da ne soglaša z namestitvijo v odprtem oddelku SVZ. Izvedenka psihiatrične stroke pa je pojasnila, da so izjave nasprotnega udeleženca pred sodiščem prilagojene potrebam postopka in ne izraz njegovega pričakovanega vedenja v prihodnje oziroma njegovih stališč do bolezni. Kot takšno izjavo je zato sodišče prve stopnje pravilno štelo tudi njegovo zadnjo izjavo o strinjanju z bivanjem na odprtem oddelku SVZ. Kot že rečeno pa je sodišče na podlagi mnenja izvedenke tudi sicer glede na vse okoliščine primera pravilno presodilo, da se vse potrebno nasprotnemu udeležencu lahko zagotovi le v varovani enoti SVZ. Ukrep, ki ga je določilo sodišče, torej ne predstavlja prekomernega posega v pravice nasprotnega udeleženca.

7Dom X se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da ni izpolnjen pogoj iz 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ker da Dom X ne izpolnjuje drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod. Ta alineja se namreč nanaša na vprašanje, ali oseba, ki bo sprejeta v varovani oddelek, izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

8Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri socialno varstvenega zavoda, ki naj osebo sprejme ter o obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerem naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena (79. člen ZDZdr).

9Pritožba Doma X v bistvenem delu nasprotuje odločitvi sodišča o izbiri socialno varstvenega zavoda, torej da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek pritožnika ob sprostitvi prostega mesta oziroma najkasneje do 29. 5. 2022. Sklicuje se na prezasedenost varovanega oddelka, neustreznost takšne namestitve, pomanjkanje števila zaposlenih, neizvajanje posebnih varovalnih ukrepov za umirjanje. Pred odločitvijo je sodišče prve stopnje vpogledalo tako v mnenje pritožnika kot tudi ostalih treh posebnih socialno varstvenih zavodov, ki imajo varovane oddelke. Vsi so sporočili, da so njihove kapacitete že presežene in navedli konkretne podatke, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Zasedenost kapacitet pritožnika ne odstopa v primerjavi z ostalimi (108%). Iz pritožbe izhaja, da mora pritožnik realizirati še štiri veljavne sklepe sodišča pred sprejemom nasprotnega udeleženca. Trenutno imajo na varovanem oddelku nameščenih 13 oseb, verifikacija oddelka pa je za 12 oseb. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so prostorske kot tudi kadrovske zmožnosti zapolnjene tako pri pritožniku kot tudi pri ostalih verificiranih zavodih za sprejem oseb s težavami v duševnem zdravju. Sodišče pa zaradi prezasedenosti socialno varstvenih ustanov ne more zavrniti utemeljenega predloga za namestitev. Namestitev nasprotnega udeleženca v zavod, ki mu ne zagotavlja osnovnih pogojev za bivanje in zdravljenje, bi seveda lahko pomenila hud poseg v njegove ustavne pravice, o čemer je že presojalo Vrhovno sodišče RS² in Ustavno sodišče³. Vendar pa glede na vse okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje sprejemljiva, saj nasprotnemu udeležencu zagotavlja bivanje v oddelku pod posebnim nadzorom UKC, oddelek za psihiatrijo za določeno prehodno obdobje (največ do 22. 5. 2022, če se prej ne sprosti mesto pri pritožniku), šele po sprostitvi prostega mesta pri pritožniku pa bo nameščen tja. Pri tem je upoštevano, da se zasedenost varovanih oddelkov v socialno varstvenih zavodih spreminja vsakomesečno. Sodišče prve stopnje je pri določitvi pravilno tehtalo in upoštevalo tako pričakovani čas do namestitve nasprotnega udeleženca kot tudi ustavno nedopustnost namestitve v prezaseden zavod.

10Pritožnik se tudi sprašuje, na podlagi česa je sodišče prve stopnje presodilo, da SVZ B. ni primeren za nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je o tem zadostne razloge podalo v točki 31 sklepa, pritožbeno sodišče jih sprejema. Sodišče prve stopnje je pri tem sledilo mnenju izvedenke o neustreznosti SVZ B. za nasprotnega udeleženca, pri čemer je prepričljiv argument, da je pomemben tudi odnos nasprotnega udeleženca do posameznega zavoda z vidika njegovega sodelovanja pri obravnavi v SVZ. Nasprotni udeleženec je izrazil nestrinjanje oziroma strah pred sprejemom v SVZ B., zato je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje odločilo pravilno, da nasprotnega udeleženca tja ni namestilo. Enako velja glede namestitve v Dom na Y.

11Pritožnik Dom X tudi navaja, da v svojem mnenju 9. 11. 2021 ni opozoril, da ne izvaja posebnih varovalnih ukrepov, saj je s strani predlagatelja prejel pomanjkljivo oziroma nepopolno dokumentacijo. Pritožnik potrjuje, da je prejel izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke dr. A. A. z dne 1. 10. 2021, na podlagi katerega se je po oceni pritožbenega sodišča lahko seznanil z naravo bolezni nasprotnega udeleženca. Pritožnik ne pojasni, v čem je bila prejeta dokumentacija pomanjkljiva, zato pritožbeno sodišče njegove tovrstne navedbe šteje za neutemeljene. Glede na vrsto zavoda in naravo bolezni nasprotnega udeleženca so, kot je izpostavila tudi sodna izvedenka, vsi štirje posebni socialno varstveni zavodi, ki imajo varovani oddelek, primerni za sprejem nasprotnega udeleženca, torej tudi pritožnik.

12Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca in Doma X zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP⁴ v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1⁵ v zvezi s 30. členom ZDZdr).

¹ Ur. l. RS, št. 77/08 s spremembami.
² II Ips 51/2019, II Ips 71/2019.
³ U-I-477/18 (Up-93/18).
⁴ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 16/2019.