VSL Sklep I Cp 1630/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev sodišča prve stopnje

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog nasprotnega udeleženca za prekinitev postopka do pravnomočno zaključenega zapuščinskega postopka po pokojni A. A. zavrne (I), da se nasprotnega udeleženca postavi pod skrbništvo (II), da se za skrbnika imenuje Center za socialno delo (III), da je skrbnik dolžan opravljati v varovančevem imenu in za njegov račun vse, kar sodi v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja ter zastopati varovanca v zvezi z urejanjem in uveljavljanjem vseh njegovih pravic, interesov in koristi pri finančnih, pravnih in upravnih poslih, pri sprejemanju odločitev povezanih z njegovim zdravjem in zdravljenjem ter pri urejanju vsega potrebnega glede morebitnega institucionalnega varstva (IV), da mora skrbnik voditi evidenco o svojem delu (V), da se nasprotnemu udeležencu v celoti odvzameta aktivna in pasivna volilna pravica (VI), da je CSD dolžan v roku petnajstih dni po pravnomočnosti tega sklepa izvesti postopek popisa in cenitve premoženja (VII) in da je nasprotni udeleženec dolžan v roku petnajstih dni povrniti predlagatelju stroške v višini 842,00 EUR (VIII).

Pritožbene navedbe

2Nasprotni udeleženec izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni tako, da ugodi predlogu za prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojni A. A. oziroma podredno, da sklep v točkah II.-VIII. razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Nasprotni udeleženec navaja, da je predlog neutemeljen, ker niso izkazani zakonski pogoji za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo.

4Predlagatelj oziroma njegova soproga, ki je bila skrbnica A. A., je v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I P 2551/2014 predlagala postavitev izvedenca medicinske stroke glede procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca v postopku pred okrožnim sodiščem. Okrožno sodišče v Ljubljani je zato postavilo izvedenca D. D. Iz njegovega izvedenskega mnenja izhaja, da je opravil razgovor z nasprotnim udeležencem in da pri njem ni znakov psihotičnih motenj, osebnostnih motenj in bolezenske odvisnosti, da je nasprotni udeleženec sposoben izraziti svojo voljo v postopku.

5Nobenega zakonskega razloga ni bilo za vodenje predmetnega postopka. CSD je v mnenju z dne 7. 10. 2019, ko je opravil 28. 8. 2019 obisk na domu nasprotnega udeleženca, pojasnil, da je nasprotni udeleženec smiselno odgovarjal, da je bil med obiskom utrujen, da je povedal, da zanj skrbi družina od C. A. in da je seznanjen, da je predlagatelj na sodišče dal predlog, da se ga postavi pod skrbništvo. Pojasnil je, da njegov sin C. A. zanj skrbi, da se pri njem dobro počuti in da nima stikov s predlagateljem. CSD je nasprotnega udeleženca znova obiskal 24. 9. 2019, iz mnenja pa izhaja, da je nasprotni udeleženec seznanjen, da je predlagano, da bi bil njegov skrbnik vnuk D. A., da pa je nasprotni udeleženec izjavil, da naj ostane tako kot je, da zanj vse ureja C. A. in da naj tako ostane dokler sodišče ne odloči. Iz teh dejstev izhaja, da tudi ni bilo potrebe, da se zasliši nasprotnega udeleženca.

6Nasprotni udeleženec je sodišču posredoval mnenje sodnega izvedenca psihiatra E. E. z dne 21. 11. 2019, ki je bilo strokovno, saj je vsebovalo oceno duševnega stanja nasprotnega udeleženca, zato je sodišče zmotno uporabilo 62. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ko je v postopku postavilo izvedenko. Izvedenec je ugotovil, da pri nasprotnem udeležencu razen opazne hitre miselne utrujenosti, ki se pri njem kaže v težavah s koncentracijo in usmerjeno pozornostjo, ni bilo najti pomembnih sprememb na duševnem oziroma kognitivnem področju, še posebej ne na področju spominskih funkcij. Iz mnenja E. E. izhaja, da nima motenj v duševnem razvoju, da nima težav v duševnem zdravju in da ni drugega vzroka, ki bi vplival na zmožnost razsojanja, da je nasprotni udeleženec oporočno in poslovno sposoben, da je zgolj zaradi telesnih bolezni omejeno gibljiv in posledično potrebuje več pomoči pri osnovnih življenjskih potrebah.¹ Primerjava z izvedenskim mnenjem D. D. z dne 23. 3. 2015 pokaže, da je duševno stanje nasprotnega udeleženca tudi po štirih letih in osem mesecev, ki so pretekla od takratnega pregleda, praktično enako in brez bistvenih sprememb.

7Zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca je enako, kot je zapisano v izvedenskem mnenju I. stopenjske invalidske komisije z dne 26. 9. 2018. Komisija je zaradi telesnih težav odobrila dodatek za pomoč in postrežbo, ker je nasprotni udeleženec zaradi telesne oslabelosti potreboval dodatno pomoč. V mnenju je komisija zapisala, da je bila komunikacija z nasprotnim udeležencem večinoma motena. V kolikor bi člani komisije moteno komunikacijo z nasprotnim udeležencem pripisali kognitivnim spremembam, bi to opisali skupaj z morebitnimi drugimi spremembami duševnosti pri nasprotnem udeležencu.

8Nasprotni udeleženec je star in ima zdravstvene težave, ki so fizične narave, zato podvrženje dodatnim preiskavam ni bilo potrebno. S postavitvijo izvedenke v tem postopku je bilo nesorazmerno poseženo v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je kršilo njegove ustavne pravice, še posebej pravico do zasebnosti. Nasprotni udeleženec je z dvema izvedenskima mnenjema dokazal, da je poslovno sposoben in da ni pogojev za postavitev skrbništva, zato ni bilo pogojev za postavitev novega izvedenca. ZNP-1 določa, da lahko sodišče pregled opusti, če že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki ne sme biti starejša od šestih mesecev. S tem, ko je sodišče imenovalo izvedenko, je zmotno uporabilo materialno pravo in kršilo določbe postopka iz tretjega odstavka 62. člena ZNP-1. To dokazuje tudi izjava izvedenke dr. F. F., ki je na zaslišanju 8. 9. 2020 povedala, da se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca poslabšalo šele kasneje dva do tri mesece pred njenim pregledom, kar pomeni, da v trenutku, ko je bil ta postopek sprožen, zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca še ni bilo takšno, da bi zahtevalo postavitev izvedenca.

9Nasprotni udeleženec se zaveda pomena postopka in vrednosti nepremičnin, ki jih bo v oporoki „podaril in da so mu jasne tudi posledice te njegove odločitve. Sposoben je pojasniti in argumentirati svojo odločitev, ki je nenazadnje povsem v skladu s tem, kar je govoril zadnje obdobje, se pravi, kakšna bo njegova odločitev in to pri njem očitno ni nekaj novega.“ Pri nasprotnem udeležencu ni duševnih sprememb na kognitivnem in spominskem področju, ki bi predstavljale oviro ali omejitev pri načrtovanih odločitvah v zvezi z oporoko.

10Sodišče bi moralo postopek prekiniti do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka po pokojni A. A. Zazpuščinski postopek po pokojni A. A. bo pokazal, kdo je v koliziji interesov z nasprotnim udeležencem in kdo ne more biti skrbnik. Pravdni postopek glede skupnega premoženja med A. A. in B. A. je že pravnomočno končan, zato o eventualnem navzkrižju interesov ni mogoče več govoriti.

11Če bo nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, je bistveno, da se postavi skrbnika, ki ga želi nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec je večkrat podal izjavo, koga želi za skrbnika. To so potrdile priče in CSD. Volja nasprotnega udeleženca v tem postopku ni bila upoštevana.

Odločitev o utemeljenosti pritožbe

12Pritožba ni utemeljena.

Odgovori na pritožbene navedbe

13Nobene pravne podlage ni, da bi se ta postopek prekinil do zaključka zapuščinskega postopka po pokojni A. A. Prav nasprotno. Izpodbijana odločitev šele omogoča nadaljevanje zapuščinskega postopka, ker nasprotni udeleženec nima procesne sposobnosti, zato ga mora v postopku zastopati zakoniti zastopnik.

14Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, da obstajajo okoliščine, ki narekujejo postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ker brez škode nasprotni udeleženec ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. Njegove pravice in interesi bodo namreč zaščitene le, če se ga postavi pod skrbništvo.

15Pritožba zatrjuje, da pri nasprotnem udeležencu ni duševnih sprememb na kognitivnem in spominskem področju. Pritožba se sklicuje na izvedensko mnenje psihologa D. D., na mnenje psihiatra E. E. iz leta 2019, na ugotovitve invalidske komisije iz leta 2018 in na mnenje CSD z dne 19. 10 2019, določno pa ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je na podlagi izvedenskega mnenja psihiatrinje F. F. z dne 17. 3. 2020, prepričljivo ugotovilo,² da številna obolenja vplivajo na možganske funkcije in funkcioniranje nasprotnega udeleženca, zaradi katerih brez škode zase ni sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi, ter da zaradi kognitivnega upada, osiromašenega mišljenja in pomanjkanja uvida v svoje bolezensko stanje, z le redkimi stanji budnosti, ni sposoben sprejemati razumskih odločitev o svojih pravicah in koristih ter posledično ni sposoben skrbeti zase, ker potrebuje pomoč na vseh področjih človekovega delovanja, to je pri finančnih, pravnih in upravnih poslih, upravljanju s svojim premoženjem in sprejemanjem odločitev, ki so povezane z njegovim zdravjem in zdravljenjem. Sodišča prve stopnje ob obisku ni moglo zaslišati nasprotnega udeleženca zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja, kot ga je ugotovila tudi izvedenka. Iz teh razlogov se pritožba neutemeljeno sklicuje na mnenja, ki so bila pridobljena pred izdelavo izvedenskega mnenja F. F.

16Mnenje izvedenca psihiatrične stroke E. E. z dne 21. 11. 2019 je bilo narejeno po naročilu nasprotnega udeleženca, zato je to mnenje lahko le del trditvene podlage nasprotnega udeleženca. To mnenje tudi ne upošteva novih okoliščin oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca, kot ga je opisala izvedenka v mnenju in na zaslišanju. Iz teh razlogov tudi ni moč upoštevati izvedenskega mnenja D. D., ki je bilo narejeno leta 2015, ter mnenj invalidske komisije in CSD.

17V postopku je bilo prepričljivo ugotovljeno, da nasprotni udeleženec zaradi težav v duševnem zdravju, ki vpliva na njegovo zmožnost razsojanja, sam brez škode zase trajno ni sposoben poskrbeti za svoje pravice in koristi, in da so njegove pravice in koristi iz tega razloga neposredno ogrožene.³ Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da pri presoji okoliščin pri motnjah v duševnem razvoju ali težavah v duševnem zdravju, morajo te okoliščine obstajati ob izdaji sklepa sodišča prve stopnje in ne ob vložitvi predloga.

18Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je postavilo izvedenko psihiatrinjo, ker je bilo tudi po uradni dolžnosti dolžno zavarovati pravice in pravne interese nasprotnega udeleženca, kot to določa drugi odstavek 6. člena ZNP-1. Številne okoliščine so narekovale sodišču dolžnostno ravnanje, da izvede navedeni dokaz. Nasprotni udeleženec ni pristopil na narok, na obisku ga sodišče ni moglo zaslišati, iz izvedenskega mnenja invalidske komisije je izhajalo, da je komuniciranje z nasprotnim udeležencem zelo oteženo, predlagatelj je zatrjeval, da ga nasprotni udeleženec več ne prepozna, C. A. je pojasnil, da nasprotni udeleženec večino dneva prespi in da ga včasih negovalke preoblačijo v spanju, itd. Zmotne so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje s postavitvijo izvedenke nedopustno poseglo v osebnostne in ustavne pravice nasprotnega udeleženca. Prav nasprotno. Sodišče prve stopnje je moralo postopati na tak način, ker je moralo po uradni dolžnosti ukreniti vse, da je zavarovalo pravice in pravne interese nasprotnega udeleženca, saj so v postopku ugotovljena dejstva kazala, da zaradi motnje v duševnem zdravju in težav v duševnem zdravju, nasprotni udeleženec ni sposoben, da bi sam skrbel za svoje pravice in interese, kar je bilo kasneje z izvedenko prepričljivo potrjeno. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je postopalo v nasprotju z 62. členom ZNP-1. S postavitvijo skrbnika je sodišče prve stopnje učinkovito zavarovalo pravice in koristi nasprotnega udeleženca, med drugim tudi njegove premoženjske pravice (tretji odstavek 239. člena Družinskega zakonika; v nadaljevanju DZ).

19Sodišče se je podrobno opredelilo glede (ne)primernosti sorodnikov nasprotnega udeleženca, da se postavijo za skrbnika.⁴ Številni sodni postopki in nerešeni premoženjski spori med sorodniki, ki so povezani tudi z razpolaganji nasprotnega udeleženca z njegovim premoženjem, v povezavi s skupnim premoženjem, ki je bilo ustvarjeno z njegovo ženo, po kateri teče zapuščinski postopek, so prepričljiv razlog, zaradi katerega za skrbnika ne more biti postavljen noben sorodnik od nasprotnega udeleženca, kljub sicer izraženi želji nasprotnega udeleženca, da bi bil skrbnik njegov sin C. A.

20Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da C. A. ne more biti imenovan za skrbnika tudi ne iz razloga, ker je sklenil nasprotnim udeležencem pogodbo o preužitku, ta pogodba pa ni združljiva z opravljanjem skrbništva (glej četrto alinejo 241. člena DZ). Tudi njegova hči, ki je pri očetu zaposlena in živi skupaj z očetom, ni primerna za skrbnico, ker te okoliščine kažejo, da ne bo mogla samostojno opravljati te naloge ter s tem učinkovito zavarovati pravice in koristi nasprotnega udeleženca.

21Imenovanje sorodnika za skrbnika nasprotnemu udeležencu, bi bilo v nasprotju z njegovimi koristmi, zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo izraženi želji nasprotnega udeleženca (primerjaj z 242. in 243. členom DZ), zato je utemeljeno postavilo za skrbnika CSD (prvi odstavek 244. člena DZ).

Odločitev pritožbenega sodišča

22Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

O stroških pritožbenega postopka

23Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). S tem, ko je bila njegova pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njegov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel.

¹ Podrobneje glej pritožbo na strani 4 in 5, kjer je povzeto mnenje E. E.
² Glej 15.-19. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.
³ Glej prvi odstavek 263. člena DZ.
⁴ Glej 25. tč. obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.