263. člen DZ

Ker se je na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani sodišče seznanilo z uvedenim postopkom zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo, je bilo zavezano k odreditvi prekinitve postopka.

Postavitev posameznika pod skrbništvo in določitev nalog, ki naj jih v imenu in za račun varovanca opravlja skrbnik, ne pomeni samodejnega odvzema poslovne sposobnosti varovancu. Če torej sodišče določi, da je naloga skrbnika razpolagati z varovančevimi dohodki, to samo po sebi ne pomeni, da je to isto razpolaganje varovancu samemu prepovedano. Oseba z oviranostjo pri razsojanju pa lahko glede na konkretne okoliščine svojega primera potrebuje globljo zaščito. Takšno, da ji sodišče tudi omeji pravico samostojnih ravnanj na področju, ki ga je poverilo skrbniku (z drugimi besedami: omeji poslovno sposobnost, tako da sme varovanec določena ravnanja opravljati le z dovoljenjem skrbnika ali da jih sme opravljati le skrbnik). To stori sodišče, kadar ugotovi obstoj realne nevarnosti, da bo varovanec mimo skrbnika samostojno vstopal v pravna razmerja in si s tem povzročil resno osebno ali premoženjsko škodo.

Institut postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, ki varuje odrasle osebe, ki zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na njihovo zmožnost razsojanja, same ne zmorejo poskrbeti za svoje pravice in koristi, pa ni povezan oziroma ne predstavlja odraza pravic in obveznosti, ki v okviru starševske skrbi pripadajo staršem mladoletnega otroka in prenehajo s polnoletnostjo otroka. Zato ob presoji ureditve instituta skrbnika odrasli osebi ne pridejo v poštev določila tretjega dela DZ, ki opredeljuje obveznosti in pravice staršev in otrok, ki izhajajo iz starševske skrbi in posebnega varstva, ki se zagotavlja mladoletnim otrokom. Skupnega skrbništva večih fizičnih oseb z enakimi nalogami DZ ne dopušča.

Ko sodišče ugotovi, da v postopku nastopa oseba, ki zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja verjetno ni zmožna poskrbeti za svoje pravice in koristi, pa ji še ni imenovan skrbnik, mora zato oceniti, ali naj počaka na imenovanje skrbnika v sodnem postopku ali pa na drugi strani tehtni razlogi narekujejo postavitev skrbnika za posebni primer.

Sodišče se je podrobno opredelilo glede (ne)primernosti sorodnikov nasprotnega udeleženca, da se postavijo za skrbnika. Številni sodni postopki in nerešeni premoženjski spori med sorodniki, ki so povezani tudi z razpolaganji nasprotnega udeleženca z njegovim premoženjem, v povezavi s skupnim premoženjem, ki je bilo ustvarjeno z njegovo ženo, po kateri teče zapuščinski postopek, so prepričljiv razlog, zaradi katerega za skrbnika ne more biti postavljen noben sorodnik od nasprotnega udeleženca. Imenovanje sorodnika za skrbnika nasprotnemu udeležencu bi bilo v nasprotju z njegovimi koristmi.