VSL Sklep IV Cpg 477/2021

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Z uvodoma citiranim prvim sklepom je registrsko sodišče ugodilo pritožbi zoper sklep sodne referentke Srg 2021/16138 z dne 10. 5. 2021 (prvi odstavek izreka). Sklep Srg 2021/16138 z dne 10. 5. 2021 je razveljavilo in zavrnilo predlog za vpis zastavne pravice po sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani I 677/2021 z dne 4. 5. 2021 (drugi odstavek izreka). Sklenilo je še, da se zaradi izbrisa vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, pri subjektu vpisa Zavod ..., k. o., matična številka ..., v sodni register vpiše sprememba ali dopolnitev teh podatkov (tretji odstavek izreka). Z uvodoma citiranim drugim sklepom pa je pri subjektu vpisa Zavod ..., k. o., matična številka ..., v sodni register vpisalo spremembo ali dopolnitev teh podatkov: RAZNO: vsebina vpisa: „Na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 677/2021 z dne 4. 5. 2021 se vpiše sklep o izvršbi, z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in plačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo, vse v korist upnika A. A., Ljubljana. Družbeniku se prepoveduje razpolagati z njegovim deležem. Z zaznambo sklepa o izvršbi v sodnem registru pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež“; razlog izbrisa: Izbris vpisa na podlagi sklepa opr. št. Srg 2021/18133 z dne 21. 5. 2021.

2Zoper sklep se je pritožil A. A., v čigar korist je bila izdan sklep o izvršbi, ki ga je registrsko sodišče sprva vpisalo v podatkovni sklop „razno“ pri subjektu vpisa, nato pa z izpodbijanim sklepom vpis razveljavilo. Uveljavljal je absolutno bistveno kršitev pravice do izjave, ker mu registrsko sodišče pred odločitvijo o pritožbi subjekta vpisa ni dalo možnosti izjave. Kot materialnopravno zmotne je izpodbijal razloge sodišča prve stopnje in kot bistveno navedel, da je sklep o izvršbi zoper njegovega dolžnika B. B., na njegove premoženjske pravice v zavodu, katerega eden od ustanoviteljev je, pravnomočen in pravilen, saj sledi sodni praksi, ki jo je zavzelo Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 338/2017, ki ga je tudi priložil pritožbi. V pritožbi je trdil, da razlogi izpodbijanega sklepa o odsotnosti upravljalskih pravic dolžnika v zavodu s statusom kolektivne organizacije ne vplivajo na premoženjske pravice, ki jih ima njegov dolžnik v zavodu iz naslova ustanoviteljskih pravic zavoda. Zato je predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijana sklepa razveljavi, registrskemu sodišču pa, da odloči tako kot izhaja iz sklepa o vpisu z dne 10. 5. 2021.

3Subjekt vpisa je na pritožbo odgovoril, da ni utemeljena, ker ustanovitelj nima nobenih premoženjskih pravic in vztrajal pri stališču, da sklep o izvršbi, ki se nanaša na dolžnika, v sodnem registru pri subjektu vpisa ne sme biti vpisan.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani v izvršilni zadevi med upnikom A. A. in dolžnikom B. B. zaradi izterjave 25.675,00 EUR izdalo sklep o izvršbi, s katerim je izvršbo dovolilo na ustanoviteljski delež dolžnika v Zavodu ..., k. o., Ljubljana, matična številka ... Zaradi zaznambe izvršbe na delež dolžnika B. B. v korist A. A. pri subjektu vpisa je izvršilno sodišče poslalo sklep registrskemu sodišču, ki je vpis izvedlo pri subjektu vpisa v podatkovni sklop „razno“, s tem da je očitno po pomoti pozabilo napisati ime dolžnika, na katerega se sklep o izvršbi nanaša. Sklepa ni vročalo ne dolžniku, na katerega se vpis nanaša, niti upniku, zgolj subjektu vpisa, ki se je zoper vpis v podatkovnem sklopu „razno“ pritožil. Izrecno je izpostavil, da ne uveljavlja nepravilnosti v zvezi z izdajo izvršilnega sklepa, marveč dejstvo, da vpis zastavne pravice na neobstoječem ustanoviteljskem deležu ni mogoč.

6Sodišče prve stopnje je tem pritožbenim trditvam sledilo. V razlogih sklepa je navedlo, da se pri poslovnem deležu družbenika d. o. o. vpiše zaznamba sklepa o izvršbi na ta delež po uradni dolžnosti, ko registrsko sodišče prejme sklep o izvršbi in da smiselno enako velja tudi za vpis bremen na deležu ustanovitelja zavoda. Ker pa ima subjekt vpisa pridobljen status kolektivne organizacije, je ocenilo, da so ustanovitelji izgubili svoja upravljalska upravičenja, zaradi česar tudi po stališču registrskega sodišča za izpodbijani registrski vpis ni bilo pravne podlage, ker vpis zastavne pravice na neobstoječem ustanoviteljskem deležu ni mogoč. Glede na navedeno je registrsko sodišče sklep razveljavilo in predlog zavrnilo.

7Pritožbeno sodišče ocenjuje, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek nejasen, obrazložitev sklepa pa sama s seboj v nasprotju. Če je registrsko sodišče opravilo vpis sklepa o izvršbi v podatkovni sklop „razno“ na podlagi dopisa izvršilnega sodišča, ki mu je poslalo sklep o izvršbi, kar izhaja tudi iz podatkov spisa, potem je v nasprotju s to ugotovitvijo zaključek sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da predlog za vpis zastavne pravice na deležu ustanoviteljev zavoda ni utemeljen, ker ima ta status kolektivne organizacije. Prvič zato, ker vpis ni bil opravljen v podatkovnem sklopu, ki se nanaša na ustanovitelje, pač pa v podatkovnem sklopu „razno“, v katerega se vpisujejo podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register ali podatki, ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa (primerjaj s 4. členom ZSReg) in drugič zato, ker se postopek ni začel z vložitvijo predloga v smislu določbe prvega odstavka 9. člena ZSReg. Posledično se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do vprašanja pravilnosti vpisa izdanega sklepa o izvršbi na podlagi določb ZIZ v podatkovni sklop razno (glej Uredbo o vpisu v sodni register), kamor je po prejemu obvestila izvršilnega sodišča sklep o izvršbi vpisala sodna referentka. Zato tudi v tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1, ki je narekovala razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje registrskemu sodišču (3. točka 39. člena ZSReg).

8Utemeljen je tudi očitek pritožnika, da mu sodišče prve stopnje pred razveljavitvijo sklepa o vpisu sklepa o izvršbi ni omogočilo pravice do izjave, čeprav se spremenjena odločitev neposredno nanaša nanj, oziroma na vpis sklepa o izvršbi izdanega v njegovo korist v sodni register. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da ima status udeleženca tega registrskega postopka v smislu določbe prvega odstavka 17. člena ZSReg. Zato bo moralo registrsko sodišče v ponovljenem postopku upoštevati trditve in dokaze iz njegovih vlog in na njih odgovoriti. Ker pa se vpis v sodni register glede na izdani sklep o izvršbi nanaša tudi na B. B., utegne biti s sodno odločbo registrskega sodišča prizadet tudi njegov pravni interes, zaradi česar bo moralo registrsko sodišče pred ponovno odločitvijo o pritožbi subjekta vpisa zoper opravljeni vpis tudi njemu omogočiti, da se izjavi o vlogah subjekta vpisa in upnika kot udeleženca tega registrskega postopka.