VSC Sklep I Cp 489/2021

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se po uradni dolžnosti izda začasna odredba, ki glasi: ″I. Mld. T. J., EMŠO: ..., s stalnim bivališčem P. 14, ..., se z dnem 1. 9. 2021 začasno namesti v Strokovni center Mladinski dom ..., L. II. Sodna poravnava, sklenjena na Okrožnem sodišču v ... pod opr. št. 69/2019, sklep o začasno odredbi, izdani v postopku pred Okrožnim sodiščem v ..., opr. št. Z 14/2019 z dne 24. 12. 2019 in začasno dogovor, sklenjen 17. 9. 2020 pred Okrožnim sodiščem v ... pod opr. št. II N 198/2019 o stikih med mld. T. in nasprotno udeleženko, njeno mamo A. J., EMŠO: ..., P. 14, ..., se s to začasno odredbo začasno spremenijo tako, da se stiki med mld. T. in njeno mamo izvajajo vsako drugo sredo v popoldanskem času v trajanju 2. uri in 30 minut po predhodnem dogovoru s Strokovnim centrom Mladinski dom ..., pri čemer mama pride po mld. hčerko v Strokovni center Mladinski dom ..., L., in jo po zaključku stikov pripelje nazaj. III. V primeru kršitve te začasne odredbe se kršitelju izreče denarna kazen v višini 200,00 EUR, ki jo bo sodišče v primeru ponovne kršitve izterjalo po uradni dolžnosti ter v primeru nadaljnjega nespoštovanja začasne odredbe izreklo novo denarno kazen v novem ali višjem znesku in bo tako ravnalo vse dotlej, dokler kršitelj ne bo ravnal v skladu s to začasno odredbo in obveznosti iz te začasne odredbe ne bo spoštoval. IV. Pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. V. Ta začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka glede prenehanje rejništva, namestitve v zavod in omejitve starševske skrbi. VI. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.″ Sodišče prve stopnje je sprejelo predmetno odločitev po uradni dolžnosti, v postopku v katerem je predlagatelj vložil predlog za prenehanje rejništva in namestitev otroka mld. T. J. v zavod ter za omejitev starševske skrbi nasprotni udeleženki, to je njeni mami. Sodišče je predmetno začasno odredbo izdalo izključno v zaščito položaja otroka, saj je ugotovilo, da je tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je mld. T. bila v času odločanja nameščena k rejnici I. P., pri kateri je bivala vse do sklenitve začasne sodne poravnave v tem postopku, nato pa je bila s 1. 7. 2021 nameščena v Krizni center za mlade ... . O tem so predlagatelj in nasprotni udeleženci sklenili začasno sodno poravnavo, s katero so se dogovorili, da se mld. T. za čas od 1. 7. 2021 do 31. 8. 2021 namesti v Krizni center za mlade ..., ta čas pa se stiki med hčerko in mamo izvajajo ob ponedeljkih in sredah od 9.30 do 16.00 ure, s prevzemom in predajo otroka na Kriznem centru za mlade ... . Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se bo mld. T. nahajala v Kriznem centru za mlade v ... le do 31. 8. 2021, nato pa bo z dnem 1. 9. 2021 sprejeta v zavod in se bo do tega datuma tudi uredilo vprašanje v zvezi s prešolanjem mld. otroka. Kot ustrezen zavod je določilo Vzgojni izobraževalni zavod V., ki je mld. T. razporedil v ... . Glede stikov, ki se bodo izvajali med materjo in mld. otrokom pa je sodišče prve stopnje sklenilo, da v bistvu v dogovor o stikih, ki so bili opredeljeni 17. 9. 2020 ne bo posegalo, zato se bodo stiki po izteku začasne sodne poravnave, sklenjene v tem postopku, ki velja le za čas nastanitve mld. T. v Kriznem centru za mlade ..., s 1. 9. 2021 ponovno začeli izvajati, kot je dogovorjeno z začasnim dogovorom, sklenjenim 17. 9. 2020 pred Okrožnim sodiščem v ... pod opr. št. II N 198/2019, torej vsako drugo sredo v popoldanskem času, v trajanju dve uri in 30 minut, le da bo nasprotna udeleženka mld. hčerko prevzela v ... . Sodišče je sklenilo, da ta začasna odredba velja do morebitne drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka tega nepravdnega postopka. Odločilo je še o stroških tega nepravdnega postopka glede izdaje začasne odredbe in je sklenilo, da bo o njih sodišče odločalo skladno s pravili o povrnitvi stroškov v sklepu, s katerim se bo končal postopek pred sodiščem.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po pooblaščencih. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz člena 338 ZPP, v pritožbi pa navaja, da je nasprotna udeleženka prepričana, da je izdana začasna odredba neutemeljena in nezakonita. Mld. T. bi morala biti vrnjena nazaj materi, nasprotni udeleženki ali pa ostati v rejništvu in je nameščanje mld. T. v zavod popolnoma nepotrebno in nesmiselno, hkrati pa nezakonito, saj je rejniška pogodba še vedno v veljavi. Namestitev v zavod ni potrebna, saj mld. T. lahko živi skupaj z nasprotno udeleženko, ki si je uredila svoje življenje in se ustalila in nasprotna udeleženka je prepričana, da lahko ustrezno in celovito poskrbi za vse potrebe mld. T., in da je zmožna vzpodbujati tudi vse njene potenciale ter njen vsestranski razvoj. Pri materi v ničemer ne bo ogrožena. Namestitev mld. T. v zavod pa ima zanjo nedvomno neugodne posledice in se z namestitvijo ne zasleduje največja koristi otroka. Mld. T. se namreč izredno težko prilagodi in spoznava novo okolje ter ljudi, stara je šele 11 let in 10 mesecev, prihaja tudi v občutljivo obdobje pubertete, namestitev v zavod pa zanjo predstavlja hud šok, zlasti upoštevaje dejstvo, da gre za začasno namestitev, kar bi mld. T. kvečjemu zmedlo. Takšno prehajanje iz ustanove v ustanovo ni v korist otroka. Zato bi bilo pravilno, da se namesti otroka pri materi, nasprotni udeleženki. Pritožbo podaja tudi zoper obseg stikov in navaja, da so stiki določeni v premajhnem obsegu, saj so določeni zgolj vsako drugo sredo v trajanju 2 uri in pol. Stiki bi morali biti bolj pogosti in sicer enkrat tedensko, saj bi se le na takšen način lahko zagotavljala kvaliteta in pristnost stika med nasprotno udeleženko in mld. T. Prav tako nasprotna udeleženka meni, da bi morala mld. T. ostati v rejništvu, za kar obstoji veljavna pravna podlaga, saj rejniška pogodba ni prenehala. Rejniška pogodba preneha šele z sodno razrešitvijo rejnice, o kateri pa odloča sodišče. Sodišče je s tem kršilo določbe Zakona o rejniški dejavnosti, ker še ni odločilo o razrešitvi rejnice, in zato ni bilo razlogov, da bi se izvajanje rejništva prekinilo in da se mld. T. namestilo v Zavod. Mnenja je, da ni bilo nobene potrebe, da sodišče izda to začasno odredbo po uradni dolžnosti. Priglaša še pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena predlagatelju. Predlagatelj je mnenja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in predlaga, da se zato pritožba zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana odločitev. V odgovoru pa navaja, da je rejnica dne 28. 1. 2021 podala odpoved rejniške pogodbe. Zaradi zagotavljanja največje koristi otroka in v izogib spreminjanju šole med šolskim letom, je rejnica podala pisno soglasje, da lahko mld. T. ostane v rejniški družini, vendar najdlje do 30. 6. 2021. To je izpostavila tudi na naroku, dne 29. 6. 2021, ko je izpostavila, da za mld. T. ne more več izvajati rejništva, saj ima z njeno vzgojo zelo hude težave in je zato predlagatelj, v skladu z 238. členom DZ predlagal, da je za mld. otroka najustreznejša namestitev v strokovni center. Prav tako je nasprotna udeleženka na naroku izpostavila, da predlogu za prenehanje rejništva ne nasprotuje. Namestitev v zavod je pravilna, saj pri materi niso zagotovljeni ustrezni pogoji za zdrav psihofizični razvoj mld. T.. Iz odgovora na pritožbo pa izhaja, da nasprotne udeleženke na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče ni bilo v času, ko so opravili strokovni ogled njenih bivanjskih razmer. Nasprotna udeleženka se je odselila k sestri v Maribor, nato pa je sporočila, da se bo ponovno vrnila v P. Glede stikov med nasprotno udeleženko in mld. T. je naslovno sodišče že seznanilo predlagatelja, z dopisom z dne 26. 10. 2021, da je prišlo do spremembe, ki je začela veljati z dnem 22. 10. 2021. Zato ne držijo navedbe v pritožbi, ko nasprotna udeleženka navaja, da bi mld. T. lahko živela skupaj z njo, ker si je uredila svoje življenje in se ustalila. Po informacijah, ki jih ima predlagatelj, je nasprotna udeleženka od tega naroka ponovno našla drugega partnerja in je bila pri njemu nekaj dni. Iz tega izhaja, da se razmere za vrnitev mld. v domače okolje niso spremenile, zato predlagatelj vztraja pri svojih strokovnih predlogih, v skladu z največjo koristjo mld. T.

4Pritožba ni utemeljena.

5Neutemeljeno pritožnica navaja, da začasna odredba ni izdana v največjo otrokovo korist in da bodo v času izdaje začasne odredbe otrokove koristi ogrožene. Začasne odredbe so v skladu z določilom 159. člena DZ ukrep za varstvo koristi otroka, ki jih sodišče na podlagi določila prvega odstavka 157. člena DZ izreče, če ugotovi, da je otrok ogrožen. Otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 170. člena DZ). V skladu z določilom 161. člena DZ, sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Skrb za največjo otrokovo korist je v primeru ogroženosti edino merilo za začasno urejanje družinskih razmerij in je pri odločanju v tovrstnih zadevah sodišče skladno z 6. členom ZNP-1 dolžno že po uradni dolžnosti ukreniti vse, da v dani situaciji maksimira korist otroka. Tem zakonskim določbam je sodišče prve stopnje, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno sledilo in sodišče druge stopnje se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da je moralo sodišče poseči z začasno odredbo v dosedanje stanje, ki je veljalo na dan naroka, saj so se razmere za bivanje in razvoj mld. otroka bistveno spremenile.

6Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je rejnica v svoji izpovedbi na naroku 29. 6. 2021 konkretizirala svojo odločitev o tem, da odpove rejniško pogodbo. Vse to je sodišče prve stopnje ugotovilo in opisalo v točki 12. obrazložitve, s katero se v celoti strinja sodišče druge stopnje. Rejnica, mld. T. ne obvlada in je tudi na naroku izrazila vzgojno nemoč, saj so se njene vedenjske težave kljub različnim obravnavam pri specialistih in ob strokovni pomoči centra za socialno delo le še stopnjevale. Rejnica je opisala, da je mld. T. ne uboga, ne sodeluje, se ji zlaže glede šolskega dela, ne pomaga pri skupinskih opravilih, postala je uporniška in konfliktna. Njene čustvene in vedenjske težave so opazili tudi v šoli, kar potrjuje izpoved rejnice. Z ozirom na te vedenjske in čustvene težave, ki jim ni kos niti rejnica, glede na njene sposobnosti in primanjkljaje, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da rejništvo za mld. T. ni več ustrezna oblika varstva in vzgoje, temveč je mogoče njene koristi zavarovati le z namestitvijo v ustrezen zavod. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da zato ni pomembno, ali je rejniška pogodba prenehala ali ne, zato je z začasno odredbo poseglo v nastalo rejniško razmerje, ki se dejansko ne izvaja, obstaja le še v formalni obliki. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče kršilo Zakon o rejništvu, ker je odločilo, da se rejniška pogodba ne bo izvajala več. Rejniška pogodba tako obstaja le še v formalni obliki, in ker je ni več mogoče strokovno ustrezno izvajati, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o začasni namestitvi mld. otroka v zavod, kljub temu, da pogodba še ni formalno prenehala.

7Sodišče prve stopnje se je za takšno začasno namestitev odločilo zato, ker je imelo o tem mnenje strokovnega tima predlagatelja, ta strokovna ocena je bila izdelana po načelu multidisciplinarnega dela strokovnih sodelavk v centru za socialno delo. Izdelan je tudi načrt pomoči otroku in družini z dne 1. 6. 2021, ki podpira predlog za nastanitev otroka v zavod, kateremu je sodišče ob pogojih za izdajo začasne odredbe tudi pravilno, v celoti sledilo. Sodišče namreč mld. otroka zaradi neizvajanja rejniške pogodbe ni moglo vrniti nazaj v varstvo in vzgojo njeni materi. Ni verjelo navedbam nasprotne udeleženke, da si je uredila svoje življenje in se ustalila. Da je temu tako, izhaja tudi iz odgovora na pritožbo predlagatelja, ki je opravil tudi razgovor z nasprotno udeleženko in je tudi opravil ogled kraja, kjer bi naj bila mati stalno prijavljena. Tako izhaja, da niso resnične navedbe nasprotne udeleženke, da se je ustalila, saj očitno menjuje svoje prebivališče, kljub temu, da je za stalno prijavljena v Pišecah. Sodišče je opravilo profil osebnosti nasprotne udeleženke, to je matere mld. otroka, in je to povzelo v točko 15. obrazložitve. Sodišče pa je tudi samo, neposredno na naroku zaznalo, da nasprotna udeleženka vsaj za verjetno nima ustreznih starševskih veščin, da bi delovala v korist mld. hčerke, ni sposobna videti in razumeti njenih potreb in nuditi ustrezne podpore in celostnega razvoja, temveč bi lahko poskrbela le za njene najosnovnejše potrebe, kar glede na T. težave ni dovolj, medtem ko sama kategorično zavrača kakršnokoli obliko pomoči. Zato je bila odločitev o začasni namestitvi v Krizni center za mlade v ... do 31. 8. 2021, s strani sodišča prve stopnje pravilna, glede na ugotovljeno dejansko stanje. Pritožba nasprotne udeleženke se tako izkaže za neutemeljeno tudi v delu, kjer navaja, da bi nasprotna udeleženka bila sposobna prevzeti v celoti varstvo in oskrbo in namestitev mld. T. pri njej. Zato je sodišče prve stopnje v nadaljevanju tudi pravilno odločilo, kar se pritožbeno ne izpodbija, da se mld. T. namesti v zavod in sicer je sodišče prve stopnje določilo, da bo to Vzgojno izobraževalni zavod Višnja gora, ki je mld. T. razporedil v ... . Sodišče prve stopnje se je tudi opredelilo, da bo morala preiti mld. T. od rejniške družine v zavod, zato bo ta postopek izveden postopoma, z dnem 1. 9. 2021 pa se bo mld. otrok namestil v, točki 17. obrazložitve imenovani zavod.

8Pritožnica neutemeljeno podaja pritožbo tudi glede izvajanja in določitve stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je v točki 19. obrazložitve navedlo, da v bistvu v dogovorov o stikih med mld. T. in njeno mamo, ki je bil nazadnje sklenjen 17. 9. 2020 v postopku pred Okrožnim sodiščem v ... pod opr. št. II N 198/2019, ni posegalo. Zato se bodo stiki po izteku začasne sodne poravnave, sklenjene v tem postopku, ki je velja le za čas nastanitve mld. T. v Kriznem centru za mlade ..., s 1. 9. 2021 ponovno začeli izvajati, kot je dogovorjeno z začasnim dogovorom, sklenjenim 17. 9. 2020 pred Okrožnim sodiščem v ... pod opr. št. II N 198/2019, torej vsako drugo sredo v popoldanskem času v trajanju 2 uri in 30 minut, le s to spremembo, da bo nasprotna udeleženka mld. hčerko prevzela v ... . Stiki se bodo izdajali po predhodnem dogovoru z ... . Zato je neutemeljena pritožba tudi v tem delu. Stiki bodo lahko izvajani, v kolikor bo to ugotovljeno v korist mld. otroka tudi bolj pogosto, saj je mogoče skozi postopek, obseg stikov tudi ustrezno korigirati, glede na spremenjene razmere.

9Glede na obrazloženo se tako izkaže, da pritožba nasprotne udeleženke ni utemeljena in je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 ter v zvezi s členom 365 ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje zadeve in je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo vso, v sklepu citirano materialno pravo. Pritožnica ne konkretizira v katerem delu odločitve je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe ZNP-1 in ZPP, sodišče druge stopnje pa tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ob reševanju pritožbe nasprotne udeleženke ni zasledilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

10Nasprotna udeleženka je priglasila pritožbene stroške. V zvezi z odločitvijo o pritožbenih stroških pa se sodišče druge stopnje navezuje na odločitev sodišča prve stopnje, katerega je zavzelo v sedaj izpodbijanem sklepu glede odločitve o stroških, nastalih na prvi stopnji. Ker so stroški postopka začasne odredbe in tudi stroški v zvezi s pritožbo le del stroškov postopka, bo o njih odločalo sodišče prve stopnje, skladno s pravili o povrnitvi stroškov v sklepu, s katerim se bo končal postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1, v zvezi s členom 165 ZPP).