UPRS Sodba I U 1037/2019-39

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Dosedanji tek postopka

1Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ ugotovil, da je 2. točka izreka odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-3192/2014-161 s 17. 1. 2018 (s katero je bilo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu v upravni zadevi nelegalne gradnje objekta naloženo, da mora do 28. 2. 2018 odstraniti nelegalni objekt - ograjo v polni armirano betonski izvedbi, višine 1,80 m in širine 0,20 m, ki jo izvaja brez gradbenega dovoljenja vzdolž parcelne meje na zemljišču parc. št. ... (ID ...), k.o. ...) postala 1. 3. 2018 izvršljiva in se dovoljuje njena izvršba (1. točka izreka) ter tožniku naložil, da je dolžan v 1. točki izreka tega sklepa odrejeno obveznost izvršiti v novem roku, do 30. 11. 2018; po preteku tega roka pa bo opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec prvostopenjskega organa ter o datumu izvršbe zavezanca obvestil naknadno z obvestilom (2. točka izreka); odločil, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvedbe izvršbe (3. točka izreka) in da bo o morebitnih stroških izvršilnega postopka odločeno s posebnim sklepom (4. točka izreka).

2V obrazložitvi ugotavlja, da je bilo na kontrolnem inšpekcijskem pregledu 29. 8. 2018 ugotovljeno, da tožnik tega nelegalnega objekta ni odstranil, zato se na podlagi 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) dovoljuje izvršba v izreku navedenih ukrepov iz inšpekcijske odločbe ter se določi način izvršbe. V zvezi z 2. točko izreka se sklicuje na določbo prvega odstavka 297. člena ZUP, v zvezi s 3. točko izreka pa na tretji odstavek 292. člena ZUP.

3Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zaradi odprave odločbe, ki se v tem postopku izvršuje in ki jo sodišče vodi pod I U 1210/2018. Meni, da „veljavnost naloženih obveznosti, za katere se z izpodbijano odločitvijo dovoljuje izvršba, predstavlja predhodno vprašanje, o katerem že teče upravni spor“. Pri utemeljitvi nezakonitosti izpodbijane odločbe se v celoti sklicuje na navedbe, ki jih je podal v tožbi v zadevi I U 1210/2018. Sklicuje pa se tudi na vsebino spisa naslovnega sodišča I U 1780/2016, v katerem je bila 21. 12. 2017 izdana sodba, s katero je sodišče razveljavilo soglasje za gradnjo obravnavanega objekta, ki ga je A. A. podelila tožniku. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe odpravi, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

6Stranka z interesom B. B. v odgovoru na tožbo navaja, da izvršba ni preuranjena, saj je odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 06122-3192/2014-161 s 17. 1. 2018 postala izvršljiva 1. 3. 2018, ne glede na to, da je tožnik zoper njo sprva vložil pritožbo, nato pa še upravni spor. Zato sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Hkrati zahteva, da ji tožnik povrne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7Stranki z interesom, A. A. in C. C., odgovora na tožbo nista podali.

Odločanje po sodnici posameznici

8S sklepom I U 1037/2019-31a s 15. 7. 2021 je senat na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)¹ na predlog sodnice poročevalke sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica, saj se zadeva nanaša na vprašanje pravilnosti in zakonitosti izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe, v zvezi s čimer je uveljavljena obširna sodna praksa, dejansko stanje pa tudi ni zapleteno.

Glede datuma odločitve sodišča

9Sodišče je narok za glavno obravnavo v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka zapisnika je bil po podatkih sodnega spisa pooblaščencu tožnika vročen 31. 8. 2021, pooblaščenki stranke z interesom B. B. pa 30. 8. 2021. Ostale stranke se naroka niso udeležile, vabila so bila izkazana. To pomeni, da je, ob upoštevanju pet dnevnega roka za ugovor zoper morebitno nepravilnost prepisa², sodbo izdalo z dnem dokončnosti zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo, to je 6. 9. 2021.

Dokazni sklep

10Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 24. 8. 2021, ki so se ga udeležili tožnik po videokonferenci, njegov pooblaščenec in pooblaščenka stranke z interesom B. B. pa osebno, vpogledalo v listine, ki jih je v sodni spis vložil tožnik, to so priloge A1 – A5 ter v listine v upravnem spisu zadeve.

11Kot nepotreben pa je zavrnilo tožnikov dokazni predlog za vpogled v sodni spis Upravnega sodišča I U 1210/2018. Kot je pojasnil tožnikov pooblaščenec na naroku in kot ugotavlja tudi sodišče, je v zadevi I U 1210/2018 že izdana pravnomočna sodba s 14. 11. 2019, s katero je sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana št. 06122-3192/2014-161 s 17. 1. 2018 (ki se izvršuje s sklepom, izpodbijanim v tem upravnem sporu). Tako sodišče ocenjuje, da vpogled v navedeni sodni spis ob tem, da je navedena sodba pravnomočna, ne bi v ničemer vplival na odločitev v predmetnem upravnem sporu, ki se, kot rečeno, nanaša na izvršbo te odločbe, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve.

K I. točki izreka

12Tožba ni utemeljena.

13V obravnavani zadevi je, kot že navedeno, izpodbijan sklep o dovolitvi izvršbe odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana št. 06122-3192/2014-161 s 17. 1. 2018, s katero je bilo inšpekcijskemu zavezancu – tožniku v upravni zadevi nelegalne gradnje objekta naloženo, da mora do 28. 2. 2018 odstraniti nelegalni objekt – ograjo v polni armirano betonski izvedbi, višine 1,80m in širine 0,20m, ki jo izvaja brez gradbenega dovoljenja vzdolž parcelne meje na zemljišču parc. št. ..., k.o. ...

14Sodišče ugotavlja, kar je potrdil tudi tožnikov pooblaščenec na naroku za glavno obravnavo 24. 8. 2021, da je to sodišče s sodbo I U 1210/2018-17 s 14. 11. 2019 zavrnilo tožnikovo tožbo zoper navedeno odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, kar pomeni, da je ta ukrep gradbenega inšpektorja, torej odstranitev predmetne ograje, pravnomočen.

15Po določbi prvega odstavka 290. člena ZUP organ, ki je pristojen za upravno izvršbo, izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim se ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe. Sodišče ugotavlja, da je organ prve stopnje skladno s citirano določbo izdal izpodbijani sklep. Pri tem med strankami ni sporno, da je odločba, ki se izvršuje, postala izvršljiva in kot že rečeno tudi pravnomočna.

16Skladno s prvim odstavkom 292. člena ZUP je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. To pomeni, da tožnik lahko v pritožbenem in tudi v sodnem postopku zoper sklep o dovolitvi izvršbe (uspešno) podaja le ugovore, ki se nanašajo na samo izvršbo, teh pa tožnik, kot ugotavlja sodišče, ni podal. Zato je sodišče kot nepotrebnega zavrnilo tožnikov dokazni predlog za vpogled v sodni spis I U 1210/2018.

17Tako sodišče v tem postopku, ki se, kot že večkrat navedeno, nanaša zgolj na presojo zakonitosti in pravilnosti sklepa o dovolitvi izvršbe, ne more upoštevati tožnikovih navedb, „da je naslovno sodišče v zadevi I U 1780/2016 razveljavilo odločbo A. A., s katero je bilo podeljeno soglasje, ki se zahteva za gradnjo enostavnega objekta ter da postopek na A. A. s tem v zvezi še vedno poteka“. Po presoji sodišča takšen ugovor v tem postopku glede na prej citirane relevantne določbe ZUP ni upoštevan. Zato sodišče tudi ni sledilo tožnikovemu predlogu, da ta sodni postopek prekine do zaključka postopka, ki poteka pred A. A.

18Ker je sodišče glede na obrazloženo presodilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbene navedbe pa v celoti neutemeljene, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K II. točki izreka

19Glede na to, da je sodišče tožbo zavrnilo, ob upoštevanju četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

20Ker pa ZUS-1 nima posebnih določb glede povrnitve stroškov strank z interesom, je glede tega vprašanja treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (ZPP), zlasti 154. in 155. člen. Stranka z interesom je v tem upravnem sporu s svojimi navedbami sicer zasledovala, da sodišče tožbo zavrne, kar pomeni, da je s svojim zahtevkom uspela, vendar je sodišče presodilo, da z njimi ni prispevala k rešitvi zadeve. Zato je ocenilo, da priglašeni stroški niso bili potrebni.

¹ Po določbi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po sodniku posamezniku, če gre v zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje.
² Tretji odstavek 125. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.