VSRS Sklep VIII DoR 188/2021-6
ECLI:SI:VSRS:2021:VIII.DOR.188.2021.6Področje: civilno procesno pravo, delovno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka 4. 10. 2013 podala tožnici, ter da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 2. 8. 2014, temveč je trajalo do vključno 5. 12. 2017. Toženi stranki je naložilo, naj tožnici za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna vse pravice iz delovnega razmerja in ji v roku 8 dni za obdobje od 2. 8. 2014 do 5. 12. 2017 obračuna bruto nadomestila plače v zneskih, navedenih v izreku odločbe, ter ji izplača ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 5. dne v mesecu za nadomestilo plače preteklega meseca do plačila; tožbeni zahtevek za izplačilo višjih nadomestil od prisojenih, za plačilo nadomestil plače za obdobje od 6. 12. 2017 dalje in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenih bruto zneskov, je zavrnilo kot neutemeljen. Zavrglo je tožbo v delu, v katerem je tožnica od prisojenih zneskov zahtevala odvod davka in prispevkov. Toženi stranki je naložilo, naj tožnici v roku 8 dni obračuna denarno povračilo v bruto znesku 54.000,00 EUR ter ji izplača ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi; višji tožbeni zahtevek iz tega naslova (do vtoževanih 103.308,48 EUR ter za plačilo zakonskih zamudnih obresti od bruto zneska in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti), je zavrnilo. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek, da je tožena stranka tožnici dolžna plačati 6.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2013 do plačila, ter pobotni ugovor tožene stranke, ki se je nanašal na ugotovitev njene terjatve do tožnice v neto znesku 30.215,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2Sodišče druge stopnje je pritožbama obeh strank delno ugodilo in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na stroške postopka. V preostalem je pritožbi zavrnilo in potrdilo nespremenjen del sodbe in sklepa sodišča prve stopnje.
3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:
‒ ali sta sodišči nižje stopnje kršili razpravno načelo iz ZPP, presegli načelo materialne resnice na podlagi določb 61. člena ZDSS-1 in prekoračili trditveno podlago s tem, ko sta se v obrazložitvi sodbe oprli na dejstva, o katerih ni bilo navedb tožeče ali tožene stranke, pri čemer sta prav s temi izpovedbami utemeljevali odločitev v korist tožeče stranke;
‒ ali sta sodišči kršili metodološki postopek iz 8. člena ZPP in uporabili prenizki dokazni standard;
‒ ali sta sodišči kršili pravila o prekluziji navajanja dejstev kakor tudi razpravno načelo, prekoračili trditveno podlago strank in zagrešili bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP;
‒ ali sta sodišči zmotno uporabili materialno pravo in dejansko stanje nepopolno ugotovili s tem, ko sta zaključili, da je bil Jernej Močnik na novo zaposlen, in ker sta se oprli na dejstva, o katerih ni bilo navedb tožeče ali tožene stranke;
‒ ali je sodišče prve stopnje pobotni ugovor tožene stranke za vračilo odpravnine pravilno zavrnilo in ne zavrglo;
‒ ali je sodišče preseglo tožbeni zahtevek, ko je odločitev oprlo na izvedensko mnenje, ki upošteva višjo bruto plačo, kot jo zatrjuje tožeča stranka;
‒ ali sta sodišči tožnici pravilno priznali pravice za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja za delovno mesto svetovalke uprave, čeprav ji je mandat za slednje v tem času že pretekel.
4Predlog ni utemeljen.
5Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
7Odločitev je bila sprejeta soglasno v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa.
1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 11. 1. 2022Nazaj na vrh ↑