VSC Sklep II Cpg 103/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo pritožbo proti sklepu z dne 10. 6. 2021. Ugotovilo je, da je bil sklep o povečanju osnovnega kapitala vpisan v knjigo sklepov šele 17. 5. 2021. Iz navedenega sklepa pod točko ″šestič‶ izhaja, da se skladno s sprejetimi sklepi sprejme nov akt o ustanovitvi, ki pomeni čistopis. Iz notarskega potrdila SV 40/2021 izhaja, da je bil čistopis akta o ustanovitvi sprejet že 9. 4. 2021. Sklep edinega družbenika, ki je bil vpisan v knjigo sklepov 17. 5. 2021, ima pravne učinke od tega datuma dalje in ne more učinkovati ex tunc. Pravno neučinkovit sklep ne more predstavljati podlage za vpis povečanja osnovnega kapitala v škodo tretje osebe (udeleženca) ter mora registrsko sodišče preverjati stanje nepremičnin, ki so dane kot stvarni vložek, šele po datumu učinkovanja takšnega sklepa in nič prej. Predlagatelj je izpolnil pogoje za prijavo vpisa povečanja osnovnega kapitala šele 17. 5. 2021, to je 13 dni po začetku učinkovanja sklepa o začasni odredbi z dne 4. 5. 2021. V času vpogleda v zemljiško knjigo 12. 8. 2021 je še vedno vpisana začasna odredba, kar predstavlja oviro za vpis lastninske pravice na nepremičninah kot stvarnem vložku.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). V pritožbi navaja, da je kot neutemeljeno zavrniti zahtevo sodišča, da bi moralo biti s strani notarja potrjeno ujemanje prepisa sklepa edinega družbenika z izvirnikom. Knjiga sklepov edinega družbenika je vodena v elektronski obliki, katere izpis sklepa ne zahteva potrditev ujemanja z izvirnikom. Iz predlogu priloženega notarskega zapisa SV 38/2021 z dne 9. 4. 2021 je razvidno, da je edina družbenica sprejela vse sklepe, ki so bili 17. 5. 2021 vpisani v knjigo sklepov že 9. 4. 2021. V 7. točki notarskega zapisa je sprejela sklep, da se sklepi vpišejo v elektronsko knjigo sklepov. Poznejša dejanska izvedba odločitve družbenice z dne 9. 4. 2021 o vpisu v knjigo sklepov ne bi smela utemeljevati zavrnitve predloga, saj je že 9. 4. 2021 izvršila vsa zakonsko zahtevana dejanja. V najslabšem primeru je datumsko neusklajenost, ob kateri glede na predlogu priložene listine ni dvomov o datumu sklepa družbenice z dne 9. 4. 2021, opredeliti kvečjemu za pomanjkljivost predloga, ki jo je mogoče odpraviti kot predvideva 30. člen ZSReg. Sodišče bi za zakonito postopanje in pravilno uporabo postopkovnih pravil moralo pozvati predlagatelja, da spremeni navedbo datuma spremembe akta o ustanovitvi v predlogu iz dne 9. 4. 2021 v 17. 5. 2021, če je menilo, da je potrebna.

3Udeleženec v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da niso pomembna zgolj stvarnopravna pravila, temveč je treba upoštevati zlasti statusnopravna pravila, v skladu s katerimi domnevno povečanje osnovnega kapitala v času pred vpisom v knjigo sklepov ni učinkovalo. Po zakasnelem vpisu v knjigo sklepov pa je bilo razpolaganje z nepremičninami prepovedano z začasno odredbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ne držijo očitki: (-) da se sodišče ni opredelilo do argumenta predlagatelja in je neobrazloženo zaključilo, da je v zemljiški knjigi ovira za vpis lastninske pravice na nepremičninah v korist družbe, da kljub še zmeraj vpisani zaznambi prepovedi iz začasne odredbe z dne 4. 5. 2021 ni ovire za izvedbo vpisa lastninske pravice na predlagatelja, saj je bilo zemljiškoknjižno dovolilo sestavni del notarskega zapisa SV 39/2021 z dne 9. 4. 2021, izdanega slab mesec pred izdano začasno odredbo, (-) da sodišče ne pojasni kakšen je pomen ugotovitve konstitutivnosti vpisa povečanja osnovnega kapitala, o katerih pravicah družbenice je govora, zakaj naj bi bil trenutek nastanka pravic družbenice odločilen za predlagani vpis, kako naj bi trenutek nastanka pravic družbenice vplival na ugotovitev ali so bila dejanja in katera izvedena pred ali po izdaji začasne odredbe, (-) da sodišče ni upoštevalo opozoril predlagatelja in se do njih ni opredelilo, ko naj bi nekritično povzelo vsebinsko brezpomenske in neutemeljene navedbe priglasitelja udeležbe o razpolagah in dejanjih oseb po izdaji oziroma v nasprotju z začasno odredbo. Sodišče prve stopnje se je do dovoljenosti vpisa v zemljiško knjigo opredelilo, da ob vpogledu 12. 8. 2021 še vedno vpisana začasna odredba po sklepu z dne 4. 5. 2021 predstavlja oviro za vpis lastninske pravice na nepremičninah kot stvarnem vložku (prvi in drugi odstavek na 7. strani sklepa). Ali se je opredelilo materialnopravno pravilno, predvsem pa ali je to sploh odločilno v tem pritožbenem postopku, je stvar nadaljnje presoje.

6V registrskem postopku presoja sodišče zgolj pogoje za vpis v sodni register, kot določa 34. člen ZSReg. V tem primeru je predlagatelj vložil predlog za vpis povečanja osnovnega kapitala družbe s stvarnim vložkom – solastnim deležem nepremičnin, vpis novega poslovnega deleža in spremembe družbene pogodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo 37. člen Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba) kaj vse je treba priložiti predlogu za vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki.

7Sodišče prve stopnje je presojalo ali 4. 5. 2021 izdana začasna odredba o prepovedi razpolaganja z nepremičninami, ki je bila 12. 8. 2021 še vedno vpisana v zemljiško knjigo, ovira vpis lastninske pravice v korist predlagatelja v zemljiško knjigo. O tem se primarno sicer odloča v zemljiškoknjižnem postopku. Predlagatelj je predložil notarski zapis izjave o prevzemu vložka o povečanju osnovnega kapitala SV 39/2021 z dne 9. 4. 2021 (l. št. 4 in 5 spisa), ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo družbenice predlagatelja, da dovoljuje vpis lastninske pravice na nepremičnine v korist pravne osebe. Ta listina je podlaga za vpis v zemljiško knjigo in zato predstavlja hkrati pogoj za vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register po 4. točki 37. člena Uredbe. Vendar četudi so utemeljene pritožbene navedbe predlagatelja in na drugi strani zmotni zaključki sodišča prve stopnje o začasni odredbi kot oviri za vpis v zemljiško knjigo, mora predlagatelj še vedno kumulativno izpolniti ostale pogoje po 37. členu Uredbe, ki jih je presojalo sodišče prve stopnje. Bistvena sta pogoja po 1. in 5. točki slednjega člena.

8Po 1. točki 37. člena Uredbe je treba predlogu priložiti sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala. Predlagatelj je enoosebna d.o.o., kar ni sporno. 526. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) je pravilno povzelo sodišče prve stopnje in ta določa, (1) da ustanovitelj samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena tega zakona¹. (2) Ustanovitelj mora vse odločitve o vprašanjih iz 505. člena tega zakona vpisovati v knjigo sklepov. Sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka. (3) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za sklepe, ki jih sprejme ustanovitelj ob ustanovitvi družbe in na katerih overi njegov podpis točka za podporo poslovnim subjektom ali notar, ki v imenu ustanovitelja vloži elektronski predlog za vpis ustanovitve družbe v register. (4) Ustanovitelj sklepe iz drugega odstavka tega člena vpisuje: 1. v pisno knjigo sklepov, ki jo mora potrditi notar pred vpisom prvega sklepa, ali 2. v elektronsko knjigo sklepov, ki jo vodi notarska zbornica. (5) Notarska zbornica v soglasju z ministri, pristojnimi za gospodarstvo, pravosodje in javno upravo, predpiše podrobnejši način vodenja knjige sklepov (četrti odstavek na 3. strani sklepa). Namen vpisovanja sklepov ni varstvo samega družbenika ali njegovih sopogodbenikov, temveč varovanje zlasti tretjih oseb, da se lahko zanesejo na gospodarski položaj enoosebne družbe². Po drugem odstavku 6. člena Pravilnika o overitvi in vodenju knjige sklepov družbe z enim družbenikom lahko družba v elektronsko knjigo sklepov zaporedoma vpisuje nove sklepe, bere in izpisuje že vpisane sklepe, ne more pa brisati ali spreminjati sklepov in drugih podatkov iz te knjige.

9Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil sklep o povečanju osnovnega kapitala vpisan v knjigo sklepov šele 17. 5. 2021 (drugi odstavek na peti strani sklepa). Pravilno je tudi razlogovalo, da ima učinke od tega datuma dalje, da ne more učinkovati ex tunc (drugi odstavek na peti strani sklepa) in da pravno neučinkovit sklep (o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom v notarskem zapisu SV 38/2021 z dne 9. 4. 2021) ne more predstavljati podlage za vpis povečanja osnovnega kapitala (tretji odstavek na šesti strani sklepa).

10Po 5. točki 37. člena Uredbe je treba predlogu priložiti: prečiščeno besedilo družbene pogodbe, ki vključuje ustrezno spremenjene določbe o: - višini osnovnega kapitala, - če vložke prevzamejo novi družbeniki: teh družbenikih, - novih vložkih in poslovnih deležih, ki se pridobijo z vplačilom teh vložkov, - pri dosedanjih poslovnih deležih: spremenjenem (nižjem) deležu, ki ga predstavljajo v osnovnem kapitalu po povečanju, z notarjevim potrdilom, da se spremenjene določbe družbene pogodbe ujemajo s sklepom o povečanju osnovnega kapitala, razen če je prečiščeno besedilo sestavljeno na obrazcu po petem odstavku 516. člena ZGD-1.

11Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je neutemeljena zahteva sodišča, da bi moralo biti s strani notarja potrjeno ujemanje prepisa sklepa edinega družbenika z izvirnikom, da je knjiga sklepov edinega družbenika vodena v elektronski obliki, katere izpis sklepa ne zahteva potrditve ujemanja z izvirnikom. Edina izjema po 5. točki 37. člena Uredbe je prečiščeno besedilo na obrazcu po petem odstavku 516. člena ZGD-1. Ta obrazec je sestavni del Pravilnika o posebnem obrazcu družbene pogodbe in aktu o ustanovitvi družbe, izdanega na podlagi šestega odstavka 474. člena ZGD-1. Predlagatelj ne navaja, da bi bil njegov akt o ustanovitvi sestavljen na obrazcu, to tudi ni razvidno iz spisa, saj je čistopisa akta o ustanovitvi predložil v notarskih zapisnikih SV 37/2021 in SV 40/2021, oba z dne 9. 4. 2021 ter jima priložil notarjevi potrdili o skladnosti akta oziroma čistopisa s sklepi.

12Predlagatelj neutemeljeno navaja, da je iz predlogu priloženega notarskega zapisa SV 38/2021 z dne 9. 4. 2021 razvidno, da je družbenica sprejela vse sklepe, ki so bili 17. 5. 2021 vpisani v knjigo sklepov, že 9. 4. 2021, da je v notarskem zapisu sprejela sklep, da se sklepi vpišejo v elektronsko knjigo sklepov, da poznejša dejanska izvedba odločitve družbenice z dne 9. 4. 2021 o vpisu knjigo v sklepov ne bi smela utemeljevati zavrnitve predloga za vpis sprememb, saj je že 9. 4. 2021 izvršila vsa zakonsko zahtevana dejanja. Takšna razlaga bi pomenila obid zahteve po predložitvi prečiščenega besedila družbene pogodbe z notarjevim potrdilom o ujemanju družbene pogodbe s (pravno učinkovitim) sklepom o povečanju osnovnega kapitala. V prvem notarskem potrdilu SV 37/2021, da je čistopis akta o ustanovitvi družbe skladen s sklepi edine družbenice z dne 9. 4. 2021, je naveden osnovni kapital družbe pred povečanjem 7.500,00 EUR (priloga C13 spisa). V drugem notarskem potrdilu SV 40/2021 z dne 9. 4. 2021 pa je navedeno, da je čistopis akta o ustanovitvi družbe skladen z notarskim zapisnikom SV 38/2021 s sklepom o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom z dne 9. 4. 2021 (listna št. 8 in 9 spisa). Notarskega potrdila, da se čistopis akta ujema z edinim pravno učinkovitim sklepom ustanovitelja z dne 17. 5. 2021, predlagatelj ne zatrjuje niti ni razviden iz spisa. V pritožbi tudi neutemeljeno navaja, da gre kvečjemu za datumsko neskladnost, da je to opredeliti kot pomanjkljivost predloga, ki jo je mogoče odpraviti po 30. členu ZSReg in da bi ga moralo sodišče pozvati, da spremeni navedbo datuma spremembe akta o ustanovitvi o registrskem predlogu iz 9. 4. na 17. 5. 2021. Ne gre samo za procesno pomanjkljivost predloga, pač pa za vsebinsko pomanjkljivost, da predlagatelj ni predložil vseh listin, ki jih zahteva Uredba, konkretno po 5. točki 37. člena. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog predlagatelja s sklepom samostojne sodniške pomočnice z dne 10. 6. 2021, kjer je ugotovilo, da notar ni na priloženi listini s potrdilom o overitvi prepisa potrdil, da se prepis sklepa ujema z izvirnikom, vpisanim v knjigo sklepov (listna št. 45 spisa). Pravilno je zavrnilo tudi pritožbo predlagatelja proti temu sklepu.

13V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter 19. členom ZSReg zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

14Predlagatelj sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

¹ Po zadnji alineji 505. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 517. člena ZGD-1 skupščina družbenikov lahko sklene, da se poveča osnovni kapital.
² B. Zabel, Veliki komentar ZGD-1, 3. knjiga, GV Založba Ljubljana 2007, stran 226.