VSL Sklep I Cp 1782/2021

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotna udeleženka v celoti postavi pod skrbništvo. Za začasno skrbnico je imenovalo A. A., ki bo do pravnomočnosti sklepa skrbela za njene pravice in obveznosti. A. A. je določilo tudi za skrbnico, ki bo v celoti skrbela za pravice in obveznosti nasprotne udeleženke. Odločilo je tudi, da se o postavitvi pod skrbništvo obvesti banka X d.d., pri kateri ima nasprotna udeleženka odprt račun, odredilo popis njenega premoženja, ter da se ji odvzame pravica voliti in biti voljena. Stroški postopka, sodna taksa za predlog v znesku 35,00 EUR, se krijejo iz sredstev sodišča.

2Zoper ta sklep v delu, v katerem je bila za začasno skrbnico in skrbnico določena A. A., se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje G. G. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da njo postavi za začasno skrbnico in skrbnico nasprotni udeleženki, podredno pa sklep v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče napačno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Pojasni sorodstvena razmerja med nasprotno udeleženko, njo in A. A.. A. A. je konfliktna oseba, dominantna do svoje stare tete ter žaljiva in arogantna do pritožnice. Na obiske je prihajala predvsem zaradi debat in pritiskov na staro teto glede njenega denarja in dedovanja, tako da so ti obiski za nasprotno udeleženko in pritožnico, ki je skrbela zanjo, predstavljali velik stres. Nasprotna udeleženka je kot stara teta res skrbela za B. B. in A. A., ko sta bili še mladoletni, tako rekoč ju je vzgojila, predvsem pa jima je skoraj do 20. leta vedno finančno pomagala. Ni pa A. A. potem, ko je stara teta potrebovala pomoč, skrbela za staro teto, nikoli ni priskočila na pomoč ali vsaj kdaj poskrbela za staro teto. Za pomoč je večkrat zaprosil že C. C., predvsem takrat, ko je odhajal na dopust. A. A. se ni javljala na telefon, ignorirala je njegova sporočila in tako ni nikoli pomagala ali poskrbela za svojo staro teto, ko je bilo to zaprošeno. Tudi ko je nasprotna udeleženka pomoč pri negi in oskrbi očitno nujno potrebovala zaradi slabega zdravstvenega stanja C. C. in ko je pritožnica nesebično priskočila na pomoč, je A. A. zopet pomoč odklonila in ni bila pripravljena v ničemer pomagati ne nasprotni udeleženki ne pritožnici. Pritožnica se je bila primorana preseliti k svoji teti, da je bilo zanjo lažje skrbeti, zaradi pritiskov in nadlegovanj D. D. in A. A. pa je bila povsem zmedena in boječa. V februarju 2020 je hči pritožnice E. E. zaradi nevzdržnega pritiska vložila prijavo psihičnega nasilja nad starejšo osebo in prosila za pomoč (elektronsko sporočilo z dne 17.2.2020) ter še istega dne poslala še prošnjo za sprejem v institucionalno varstvo na Zavod ... s pojasnilom o nevzdržni situaciji. Med pritožnico in nasprotno udeleženko se je spletla še globlja navezanost in posebna vez. Nasprotno udeleženko in njeno situacijo dobro pozna tudi domska socialna delavka F. F. Ta bi znala izpovedati o rednih obiskih pritožnice in o dobrem odnosu med pritožnico in nasprotno udeleženko, na drugi strani pa o slabem odnosu med nasprotno udeleženko in A. A., o stresu, ki ga njeni obiski še danes povzročajo nasprotni udeleženki, kot tudi o samem nestrpnem in arogantnem odnosu A. A. do nje in ostalih zaposlenih v zavodu, kar bi le še potrdilo, da nima osebnih lastnosti in sposobnosti, da bi lahko bila skrbnica nasprotne udeleženke. Pritožnica je bila tista, ki je poskrbela za slušni aparat in ne A. A. V pritožbi predlaga tudi nove dokaze, to je pritožbi priložene listine ter zaslišanje E. E., F. F. Nova dejstva in nove dokaze predlaga na podlagi 34. člena ZNP-1, ker so v korist nasprotne udeleženke. Ni razloga, da pritožnica zaradi svojih let ne bi mogla skrbeti za nasprotno udeleženko. Težje delo, kjer bi leta igrala svojo vlogo, so bila pred sprejemom nasprotne udeleženke v Zavod ..., ko je bila potrebna fizična pomoč. Ravno zaradi odnosa in navezanosti, ki sta ga razvili pritožnica in nasprotna udeleženka v zadnjih letih, predvsem pa zaradi medsebojnega zaupanja, je ona edina primerna skrbnica.

3Na pritožbo je odgovorila A. A. po svoji pooblaščenki. Pritožbene navedbe prereka kot neresnične in poda svoje videnje zadeve. Predlaga izvedbo novih dokazov.

4Pritožba je utemeljena.

5Po določbi 262. člena Družinskega zakonika (DZ¹) sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Pod skrbništvo se torej postavi odrasla nerazsodna oseba, ki brez škode zase ni sposobna sama skrbeti za svoje pravice in koristi. Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po DZ ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti. O postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika po DZ odloča sodišče, ki v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določi obseg skrbnikovih pravic in obveznosti. Sodišče ni več vezano na tog dvostopenjski sistem delnega in popolnega odvzema poslovne sposobnosti, temveč lahko sodišče osebi, ki je postavljena pod skrbništvo, zagotovi prav toliko skrbi, kot jo potrebuje.²

6Pritožnica v pritožbi sicer navaja, da sklep sodišča prve stopnje izpodbija zgolj v delu, kjer je sodišče odločilo o postavitvi začasnega skrbnika in skrbnika. Ker pa je vprašanje določitve osebe skrbnika, ki ga ureja DZ v določbah od 239. do 244. člena, neločljivo materialnopravno povezano tudi z vprašanjem, kakšno skrb potrebuje nasprotna udeleženka in s tem povezanimi nalogami skrbnika, ki jih bo le-ta moral opravljati, je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v celoti. Ob preizkusu tega sklepa po uradni dolžnosti je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v točki I izreka ni določilo konkretnega obsega skrbnikovih pravic in obveznosti. V točki III izreka je zgolj odločilo, da bo skrbnica v celoti skrbela za njene pravice in obveznosti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila 13.12.2006 pod okriljem ZN sprejeta Konvencija o pravicah invalidov (KPI), ki se je začela uporabljati 3.5.2008. Njen namen je spodbujati, varovati in invalidom zagotavljati polno ter enakopravno uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spodbujati spoštovanje njihovega prirojenega dostojanstva. Invalidi predstavljajo skupino, ki ji je bila skozi zgodovino največkrat odvzeta ali omejena pravica do „pravne sposobnosti“.³ S tem jim je bila tudi odvzeta možnost samostojnega odločanja. KPI pomeni paradigmatično spremembo pojmovanja invalidnosti, saj se invalidi kot imetniki pravic obravnavajo enakopravno z drugimi osebami, posameznik pa se postavlja v središče vseh odločitev. Tak pristop k invalidnosti je posledično vplival tudi na slovenskega zakonodajalca, ki je temu pristopu sledil ter odpravil odvzem poslovne sposobnosti, ki je pomenil razvrednotenje osebe. V skladu z načelom spoštovanja prirojenega dostojanstva, osebne samostojnosti, ki vključuje svobodo izbire in neodvisnosti posameznika, se želi vsakemu posamezniku omogočiti, da sam sprejema odločitve v okviru svoje pravne sposobnosti⁴ (na to sposobnost se nanaša 12. člen KPI - enakost pred zakonom). Vsaka omejitev pravne sposobnosti mora biti prilagojena okoliščinam posameznika in sorazmerna z njegovimi potrebami. Glede na navedeno novega, vsebinsko spremenjenega instituta skrbništva za odrasle ni mogoče enostavno primerjati z odvzemom poslovne sposobnosti. Sedaj moramo izhajati iz tega, da imamo pred seboj osebo, ki ni sposobna skrbeti sama zase, za svoje pravice in koristi. Sodišče mora v skladu z načelom sorazmernosti izhajati iz tega, da se sprejmejo ukrepi, ki so potrebni za dosego želenega cilja ter ki bodo posegali v pravice in svoboščine te osebe v najmanjši možni meri.⁵

7Nasprotna udeleženka je po ugotovitvah sodišča prve stopnje nastanjena v Zavodu .... Sodišče prve stopnje se zaenkrat ni dovolj ukvarjalo z vprašanjem, na katerem od področij nasprotna udeleženka sploh potrebuje zaščito in o tem v izpodbijanem sklepu ni razlogov. S tem je nato povezano tudi vprašanje, katera oseba je najprimernejša za skrbnika oziroma katera oseba ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika.

8Sodišče mora torej najprej ugotoviti konkretne okoliščine, iz katerih je razvidno, da posameznik (trajno) ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanj nastala škoda oziroma da so njegove pravice in koristi neposredno ogrožene. Izkazana morajo biti dejstva o že nastali škodi ali resnem ogrožanju na premoženjskopravnem področju ali širše, na osebnem področju, da posameznik že škodi svoji telesni ali duševni celovitosti ali nekaterih dejavnosti ni sposoben opravljati sam, zaradi česar mu nastaja škoda ali je ogrožen. Ne zadostuje le okoliščina, da bi bila razsodnost osebe znatno okrnjena, tako psihofizično stanje se mora izkazovati že v neposredni ogroženosti pravic in koristi te osebe in v konkretnih okoliščinah, iz katerih je razvidno, katerih zadev ta ne more več urejati sama. Sodišče pa šele nato s pomočjo izvedenca ugotavlja, kaj je vzrok določenemu (škodljivemu) ravnanju osebe - nasprotne udeleženke - oziroma ali je razlog v psihofizičnem stanju osebe, v okrnitvi njene sposobnosti razumevanja. S pomočjo izvedenca sodišče ugotavlja povezavo med tem, da določena oseba ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (kar ugotovi v predhodni fazi postopka) in njenim psihofizičnim stanjem. Sodišče lahko opusti dokaz z izvedencem medicinske stroke le v primerih, ki jih določa 3. odst. 62. člena ZNP-1, med drugim, če že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev. V obravnavani zadevi se je sodišče prve stopnje oprlo na izvid domske psihiatrinje, za katero pa ni podatka, da je izvedenka medicinske stroke. Zgolj obširnost njenega mnenja pa ne more biti razlog za opustitev izvedbe tega dokaza, kot to navaja sodišče prve stopnje. Zato bo sodišče prve stopnje dokaz z izvedencem medicinske stroke moralo izvesti, če bo ugotovilo, da so koristi nasprotne udeleženke neposredno ogrožene (iz podatkov spisa nedvomno izhaja vsaj, da zaradi neplačevanja oskrbnine nastaja dolg do Zavoda ...).

9Sodišče bo torej moralo v ponovljenem postopku ugotoviti, ali obstajajo zadeve, za katere bi sedaj morala poskrbeti, pa tega ni sposobna, ali so torej ogrožene ali že prizadete konkretne pravice ali koristi, ter ali je sploh ogrožena ali prizadeta v smislu skrbi za osebo na vsakodnevni ravni.

10Če in ko bo to ugotovilo, pa se bo nadalje moralo ponovno ukvarjati v vprašanjem, katera od dveh zainteresiranih oseb je primernejša za skrbnico in začasno skrbnico. ZNP-1 v 34. členu pritožniku dovoljuje navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz 2. odstavka 6. člena tega zakona. Pritožnica G. G. v pritožbi prvič navaja dejstva, da s strani sodišča imenovana skrbnica A. A. naj ne bi bila primerna skrbnica, ker naj bi bil odnos med njo in nasprotno udeleženko slab, da naj bi pritiskala na nasprotno udeleženko glede denarja in dedovanja, zaradi česar naj bi se jo nasprotna udeleženka bala. Te nove navedbe so v korist nasprotne udeleženke, saj je potrebno razčistiti, ali je s strani sodišča določena oseba za skrbnico primerna za opravljanje te naloge. Pritožnica v zvezi s tem predlaga tudi nove dokaze, ki naj jih sodišče prve stopnje izvede, prav tako pa dokaze, ki jih predlaga A. A. v odgovoru na pritožbo. Tako bo lahko ugotovilo, katera od dveh zainteresiranih oseb je primernejša za skrbnico. V zvezi s tem vprašanjem pa bo sodišče prve stopnje moralo pozvati tudi center za socialno delo, da poda mnenje o tem, katero osebo naj sodišče imenuje za skrbnika nasprotne udeleženke (3. odst. 66. člena ZNP-1).

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odst. 355. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP⁶) zaradi pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbi K.B. ugodilo, izpodbijani sklep v celoti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Gre za cel sklop manjkajočih dejstev, o katerih ne more prvič odločati pritožbeno sodišče, saj bi bila s tem udeležencem odvzeta možnost pritožbe. Zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje pa tudi ne bo prišlo do hujše kršitve pravic udeležencev do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

¹ Ur. l. RS. št. 15/17 s spremembami
² Tako tudi prof. dr. Barbara Novak v: Komentar družinskega zakonika, Uradni list RS, 2019, str. 830
³ KPI uporablja v angleščini izraz „legal capacity“, ki ustreza slovenskemu terminu „poslovna sposobnost“. Zato izraza ni možno tolmačiti kot „pravna sposobnost“.
⁴ Povzeto po: Družinski zakonik s komentarjem, izr. prof. dr. Suzana Kraljić, Poslovna založba MB, 2019, str. 1044, 1045, 1046
⁵ O tem tudi načelo 6 Priporočila R (99) 4 Odbora ministrov Sveta Evrope o načelih v zvezi s pravnim varstvom poslovno nesposobnih odraslih oseb
⁶ Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami