VSM Sodba in sklep I Cp 725/2021

I. Pritožba se zavrne ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno odločbo zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnik) za ponoven začetek glavne obravnave (točka I izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 15 dni plačati tožniku iz naslova odškodnine za povzročeno škodo odškodnino v višini 145.286,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2012 dalje do plačila ter mu plačati vse nastale pravdne stroške v 15. dneh po izdaji prvostopenjske sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka). Odločilo je tudi, da je tožnik dolžan toženki povrniti njene pravdne stroške, o višini katerih bo odločeno s posebnim sklepom po pravnomočnosti te odločbe (točka III izreka).

2Zoper citirano odločbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico za toženko.

Bistvo pritožbene graje je, da je višina tožbenega zahtevka izkazana s predpravdnim izvedenskim mnenjem sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke A. A., inž. gradb., univ. dipl. org. z dne 3. 6. 2014 (v nadaljevanju: predpravdno izvedensko mnenje), ki je v glavi izvedenskega mnenja kot predmet cenitve upošteval tožnikove nepremičnine parc. št. 86/1, 86/2, 86/3, 145/1 in 145/4 vse k.o. X. ter parc. št. 136/1, 136/4 in 136/5 vse k.o. Q., pri čemer je tožnik navedeno predpravdno izvedensko mnenje povzel kot del svoje trditvene podlage. Enako izhaja tudi iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za elektroenergetiko mag. B. B., ki je ugotovil, da gre v konkretnem primeru za uveljavljanje odškodnine na zgoraj navedenih nepremičninah, pri čemer je prikaz parcel razviden tudi iz priloženih slik. V nadaljevanju pritožba navaja še, da sodišče prve stopnje pravdnima strankama ni vročilo dopisa sodnega izvedenca gradbene stroke A. A. z dne 11. 9. 2020 in odgovora sodišča z dne 22. 9. 2020, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku z nezakonitim postopanjem sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V tej zvezi pritožba dodaja, da se vprašanja, ki jih je sodni izvedenec A. A. postavil sodišču, ne nanašajo na pravno (ne)znanje, ampak na del njegovih nalog, naloženih s sklepom sodišča prve stopnje, opr. št. III P 952/2015 z dne 23. 7. 2020, kjer pa ni določeno, da naj imenovani sodni izvedenec pregleda in oceni le nepremičnini parc. št. 86/3 in 86/4, obe k.o. X., kot je to v nadaljevanju s svojim pojasnilom z dne 22. 9. 2020 določilo sodišče prve stopnje. Z zastavljenimi vprašanji sodišču je tako sodni izvedenec presegel svojo nalogo, saj pri izdelavi izvedenskega mnenja ni bil samostojen in neodvisen, sodišče prve stopnje pa je z danim pojasnilom ravnalo v nasprotju s predhodnim sklepom o postavitvi sodnega izvedenca. V nadaljevanju pritožba uveljavlja še absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi ju sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, da je svojo odločbo oprlo izključno na ugotovitve sodnega izvedenca A. A., ki so ustrezale že v naprej sprejetemu stališču o temelju tožbenega zahtevka, saj se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelilo do stališča imenovanega izvedenca, da ugotovitev, da se nepremičnini parc. št. 86/3 in 86/4, obe k.o. X., nahajata izven poplavnega območja poplavnega vala iz leta 2012, ne drži, v kolikor se navedeni nepremičnini ocenjujeta kot del gostinskega objekta, ki poleg navedenih nepremičnin obsega še nepremičnini parc. št. 163/1 in 136/4, obe k.o. Q., na katerih pa je poplavni val povzročil premoženjsko škodo. Sodni izvedenec gradbene stroke je tako v svojem izvedenskem mnenju postavil dve kontradiktorni trditvi, zato bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi predlogu tožnika za ponoven začetek glavne obravnave in sodnega izvedenca pozvati na dopolnitev izvedenskega mnenja, pravdni stranki pa seznaniti s skrivnim dopisovanjem s sodnim izvedencem. Glede na povzeto pritožba zaključuje, da izpodbijana odločba predstavlja sodbo presenečenja, saj tožnik ni trdil, da mu je škoda nastala zgolj na objektu M. 137, ampak je to zmotno in samovoljno določilo sodišče prve stopnje, s tem pa je kršilo 22. in 23. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS) in 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju Evropska konvencija). V posledici pritožbe zoper glavno stvar tožnik izpodbija tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.

3Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le – te kot neutemeljene in predlaga potrditev izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje, pri tem pa ponavlja svoja, že v postopku na prvi stopnji zastopana stališča in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih ali s pritožbo zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, zaradi razlogov kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6Pregled zadeve pokaže, da se je tožnik v tožbi¹ in v nadaljevanju predmetnega pravdnega postopka v zvezi z višino vtoževane premoženjske škode v skupni višini 145.286,00 EUR, skliceval izključno na predpravno izvedensko mnenje E. d.o.o. z dne 3. 6. 2014 (priloga spisa A2), ki ga je tožnik v celoti povzel kot del svoje trditvene podlage. Iz naslovne strani navedenega izvedenskega mnenja res izhaja, da je predmet cenitve višina škode po poplavi na parc. št. 86/1, 86/2, 86/3, 145/1 in 145/4 vse k.o. X. ter parc. št. 136/1, 136/4 in 136/5 vse k.o. Q., kot to izpostavlja pritožba, ki pa spregleda, da iz nadaljnje vsebine izvedenskega mnenja nasprotno izhaja, da "je predmet ocenjevanja (zgolj) ugotovitev višine škode na objektu, opremi in okolju v stanovanjski zgradbi z naslovom M. 158" (točka 1.3. Predmet ocenjevanja), pri čemer je "ta objekt vpisan v kataster stavb pod številko 137" (točka 2.1. Identifikacija nepremičnine – preverjanje zemljiškoknjižnega stanja in vpisa v kataster stavb).

7Glede na opisano neskladje med naslovno stranjo in vsebino citiranega izvedenskega mnenja je toženka že v odgovoru na tožbo utemeljeno opozorila na pomanjkljivo trditveno podlago tožnika v zvezi z višino vtoževane škode, čemur je sledilo tudi sodišče prve stopnje, ki je tožnika na naroku za glavno obravnavo z dne 9. 10. 2019 (list. št. 463), v okviru materialno – procesnega vodstva, izrecno pozvalo, da dopolni trditveno podlago glede vtoževane škode, čemur pa slednji ni sledil, temveč je pavšalno zgolj vztrajal pri svojih dotedanjih navedbah in dodatno predlagal samo še izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke.

8Sodišče prve stopnje je tako zaradi ugotovitve obsega in višine vtoževane škode v postopek pritegnilo sodnega izvedenca gradbene stroke A. A., ki je v okviru izdelave izvedenskega mnenja na ogledu na kraju samem dne 10. 9. 2020 osebno navzoči pravdni stranki izrecno opozoril na nedoločenost predmeta ocenjevanja, zaradi česar je izvedbo ogleda tudi preložil na dan 10. 11. 2020, v vmesnem času pa je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 11. 9. 2020 zaprosil za pojasnila, kot mu to omogoča drugi odstavek 252. člena ZPP. V predmetnem dopisu je sodišče prve stopnje tudi opozoril, da je iz fotografij priloženih predpravdnemu izvedenskemu mnenju z dne 3. 6. 2014 razvidno, da je bilo dejansko poplavljeno pritličje stavbe na parc. št. 136/4, ki še ni vpisana v kataster stavb ter praktično celotno zemljišče kompleksa z vrtno opremo in ribnikom, tlakovci, peščeno podlago ter nekaj opreme, kot to izpostavlja pritožba.

9Sodišče prve stopnje je imenovanemu sodnemu izvedencu, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZPP, odgovorilo z dopisom z dne 22. 9. 2020, in sicer, da predmet ocenjevanja glede na vsebino predpravdnega izvedenskega mnenja predstavlja (le) stavba št. 137, ki leži na naslovu M. 158, oziroma na parc. št. 86/3 in 86/4, obe k.o. X., kot to izhaja iz javno dostopnih podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije² (v nadaljevanju: GURS).

10Sledeč danemu pojasnilu je sodni izvedenec A. A. dne 10. 11. 2020 ponovno opravil ogled na kraju samem in na tej podlagi izdelal izvedensko mnenje. Iz vsebine slednjega izhaja, da je sodni izvedenec osebno navzoči pravdni stranki že na ogledu dne 10. 11. 2020 seznanil s korespondenco s sodiščem, na kar pravdni stranki nista imeli nobenih pripomb. Posledično je sodni izvedenec obseg in višino vtoževane škode utemeljeno ocenjeval zgolj na nepremičninah parc. št. 86/3 in 86/4, obe k.o. X., kot to izhaja iz izvedenskega mnenja. Slednjega je sodišče prve stopnje vročilo obema pravdnima strankama in ju izrecno pozvalo, da se do njega opredelita (prvi odstavek 286.a člena ZPP). Medtem, ko je toženka izvedensko mnenje povzela, tožnik na njega ni odgovoril, zato je sodišče prve stopnje upravičeno štelo, da zoper njega nima pripomb. Posledično je sodišče prve stopnje izpodbijano odločbo pravilno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke A. A., saj sta ga smiselno povzeli obe pravdni stranki. Sodišče prve stopnje pa tako tudi ni imelo razloga, da sodnega izvedenca pozove na dopolnitev izvedenskega mnenja, saj je slednje izdelano skladno, prepričljivo in v skladu s pravili stroke.

11Tožnik je bil torej s pritožbeno sporno komunikacijo med sodnim izvedencem in sodiščem seznanjen že ob ogledu dne 10. 11. 2020, kakor tudi po prejemu izvedenskega mnenja dne 12. 11. 2020, zoper katerega ni imel nobenih pripomb, zato je s tovrstnimi pritožbenimi navedbami prekludiran (286. b člen).

12Smiselno enako velja tudi za tožnikov predlog z dne 30. 5. 2021 za ponoven začetek glavne obravnave, saj mora stranka kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP), uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti, čemur pa v danem primeru ni tako, saj je bil tožnik z dopisom sodnega izvedenca, s katerim je ta sodišče prosil za navodila v zvezi s predmetom ocenjevanja in z danim pojasnilom sodišča seznanjen najkasneje s prejemom izvedenskega mnenja. Posledično mu sodišče pritožbeno sporne korespondence z izvedencem tudi ni bilo dolžno še posebej vročati v vednost in zato ni kršilo načel neposrednosti in kontradiktornosti, kot to zmotno meni pritožba. Sodišče prve stopnje z navodili sodnemu izvedencu tudi ni prekoračilo prvotnega sklepa z dne 23. 7. 2020, saj je sodišče tisto, ki vodi dokazovanje s sodnim izvedencem in le – temu označi predmet, ki naj ga pregleda ter mu da potrebna pojasnila (prvi in drugi odstavek 252. člena ZPP). Izvedenec pa lahko od sodišča prav tako zahteva pojasnila, ki so potrebna, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si lahko ustvaril mnenje (drugi odstavek 252. člena ZPP).

13Upoštevajoč obrazloženo in pritožbeno nesporno dejstvo, da tožniku na nepremičninah parc. št. 86/3 in 86/4, obe k.o. X., v posledici poplav dne 5. 11. 2012 ni nastala nobena premoženjska škoda, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.

14Sprejete odločitve ne more omajati niti pritožbeno polemiziranje o tem, da je sodni izvedenec A. A. v izvedenskem mnenju zapisal tudi "2. trditev", in sicer, da ugotovitev, da se nepremičnini parc. št. 86/3 in 86/4, obe k.o. X. nahajata izven poplavnega območja poplavnega vala iz leta 2012 ne drži, v kolikor se navedeni nepremičnini ocenjujeta kot del gostinskega objekta, ki poleg navedenih nepremičnin obsega še nepremičnini parc. št. 163/1 in 136/4, obe k.o. Q., na katerih pa je poplavni val povzročil premoženjsko škodo. Tožnik je namreč, kot že pojasnjeno zgoraj, s tovrstnimi pritožbenimi navedbami prekludiran (286. člen ZPP), saj bi jih moral uveljavljati že v odgovoru na izvedensko mnenje, k vložitvi katerega ga je sodišče prve stopnje tudi izrecno pozvalo (286.b člen ZPP). Ne glede na navedeno pa sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage tožnika in da je bila naloga sodnega izvedenca, v skladu s sklepom sodišča prve stopnje z dne 23. 7. 2020 v zvezi s pojasnilom sodišča prve stopnje z dne 22. 9. 2020, zgolj, da glede na trditveno podlago tožnika oceni škodo na nepremičninah parc. št. 68/3 in parc. št. 68/4, obe k.o. Y. Posledično sodišče prve stopnje navedene trditve upravičeno ni upoštevalo in se v obrazložitvi izpodbijane odločbe do nje tudi ni bilo dolžno podrobneje opredeliti.

15V tej zvezi se pritožba neutemeljeno sklicuje tudi na izvedensko mnenje sodnega izvedenca za elektroenergetiko mag. B. B. in strokovnjaka za vodno gospodarstvo in hidrologijo C. C. iz meseca novembra 2018, saj izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage pravdnih strank, kot je to že obrazloženo zgoraj. Ob tem sodišče druge stopnje še dodaja, da je tožnik dokazni predlog s pritegnitvijo sodnega izvedenca za elektroenergetiko podal zgolj v okviru tožbenih navedb o temelju tožbenega zahtevka, ne pa tudi v zvezi z obsegom in višino vtoževane škode ter da sodni izvedenec za elektroenergetiko niti ni strokovno usposobljen za podajo izvedenskega mnenja v zvezi z zatrjevano premoženjsko škodo na nepremičninah, saj slednje sodi v okvir strokovnega znanja sodnega izvedenca za gradbeništvo. Posledično sodišče prve stopnje imenovanima tudi ni naložilo ocene škode, ki naj bi jo tožnik utrpel na svojih nepremičninah, temveč je v skladu z dokaznim predlogom tožnika v postopek pritegnilo sodnega izvedenca za gradbeništvo A. A.

16Nazadnje se pritožba neutemeljeno sklicuje tudi na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1052/2009 z dne 1. 7. 2009, saj slednja ne obravnava dejanskega stanja primerljivega obravnavanemu, ker se nanaša na priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine.

17Tožnik stroškovno odločitev sodišča prve stopnje izpodbija zgolj v posledici pritožbe zoper glavno stvar, pri tem pa svojih pritožbenih navedb v tem delu vsebinsko ne utemelji, zato je sodišče druge stopnje pritožbo po tem, ko tudi uradni preizkus ni pokazal kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, v tem delu prav tako zavrnilo kot neutemeljeno.

18Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

19Tožnik s pritožbo ni uspel, zato je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

20Navedbe toženke v odgovoru na pritožbo niso v ničemer prispevale k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato je slednja dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Iz VII. točke tožbe namreč izhaja le: "Zaradi poplavnega dogodka je prišlo na nepremičnini v lasti tožeče stranke do škode in do zmanjšanja vrednosti nepremičnine v skupni višini 145.286,00 EUR, kar vse je razvidno iz Ocene škode po poplavi sodno zapriseženega cenilca gradbene stroke D. D. z dne 3. 6. 2014".
² https://eprostor.gov.si