UPRS Sodba IV U 138/2020-15

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva stranke z interesom, C.C., za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo dodelila brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilcu C.C., v tem upravnem sporu stranki z interesom, od 22. 10. 2020 dalje za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v individualnem delovnem sporu zoper delodajalca D. d.o.o. zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se vodi pred Delovnim sodiščem v Celju pod opr. št. Pd .../2020 (točka I izreka), in za izvajanje BPP določila odvetnico E.E. (točka II izreka).

2Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je prosilec vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v zgoraj navedenem individualnem delovnem sporu. Ugotavlja, da je prosilec tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, zato je lahko upravičen do BPP. V postopku ugotavljanja materialnega položaja prosilca je ugotovila, da brezposelni prosilec v gospodinjstvu živi sam, v Bosni in Hercegovini pa ima ženo, ki je brezposelna, ter dva otroka, ki se šolata in ju je tako dolžan preživljati. V zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP je znašal povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 200,57 EUR in tako ne dosega višine dveh osnovnih zneskov miminalnega dohodka. Prosilec in njegovi družinski člani drugega premoženja, razen osebnega vozila letnik 2000, za katerega se šteje, da je njegova vrednost manjša od 28 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in se njegova vrednost ne ugotavlja, nimajo, zato prosilec izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP. Nadalje je tožena stranka ugotovila, da prosilec izpolnjuje tudi vsebinski pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi obrazložila. Glede na ugotovitev, da prosilec izpolnjuje zgoraj navedena pogoja za dodelitev BPP, je tožena stranka prosilcu dodelila BPP v navedeni obliki.

3Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da pristojni organ za BPP prošnje prosilca, ki ni izpolnjena v skladu z navodili Ministrstva za pravosodje za izpolnjevanje prošnje za dodelitev BPP (Navodila za obrazec BPP št. 1, v nadaljevanju Navodila), kot to izhaja iz Navodil, po njenem mnenju sploh ne bi smel obravnavati in bi jo moral, tudi glede na to, da ne vsebuje vseh z zakonom zahtevanih podatkov v smislu drugega odstavka 32. člena ZBPP, kot nedovoljeno zavreči. Tožeča stranka navaja, da iz prošnje za dodelitev BPP, ki jo je vložil prosilec, izhaja, da je prosilec v razdelku pod rimsko št. II zgolj navedel osebno ime in sorodstveno razmerje družinskih članov, ni pa navedel ostalih zahtevanih podatkov v smislu druge alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP (davčne številke, EMŠO, naslova stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca). Poleg tega iz prošnje prosilca izhaja, da je sicer izpolnil izjavo o šolanju za otroke, starejše od 15 let, ki se redno šolajo, in navedel oba otroka, pri čemer pa manjka podpis otrok, v polje, kjer bi moral biti podpis, pa je prosilec lastnoročno, kot je vidno že s prostim očesom, zgolj izpisal osebno ime otrok. Prav tako je v polje, kjer bi moral biti podpis polnoletnih družinskih članov, lastnoročno zgolj izpisal polnoletnega družinskega člana. Tožeča stranka še izpostavlja, da prosilec ni predložil podatkov o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v smislu tretjega odstavka 32. člena ZBPP, ki bi jih kot prosilec tujec moral predložiti. Iz tega razloga pristojni organ za BPP ni mogel niti ugotoviti materialnega položaja prosilca in oseb, ki se poleg njega upoštevajo, saj navsezadnje ni izkazal niti obstoja niti razmerja do teh oseb, zato tožeča stranka meni, da prošnje prosilca ni mogoče niti vsebinsko presojati in bi jo moral pristojni organ za BPP kot nedovoljeno zavreči. To tožeča stranka utemeljuje tudi s tem, da je, glede na pričakovanje in zahtevo prosilca, ki je očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, vprašljiv tudi tako imenovani objektivni kriterij, v skladu s katerim mora biti podana določena verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči, imelo končni uspeh. Tako tožeča stranka zaključuje, da po njenem mnenje okoliščine in dejstva v spisu jasno kažejo, da je tožena stranka prosilcu neutemeljeno priznala BPP ter sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in prošnjo prosilca kot nedovoljeno zavrže, podredno pa kot neutemeljeno zavrne oziroma vrne zadevo v ponovni postopek.

4Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem prereka navedbe tožeče stranke v tožbi. Pojasnjuje, da je prosilec na prvi strani prošnje v rubriki „II. PODATKI O DRUŽINSKIH ČLANIH PROSILCA“ navedel vse tri družinske člane z imenom in podatkom o sorodstvenem razmerju do vlagatelja, pri izpolnjevanju posebnega lista za vpis podatkov za posamezne družinske člane pa je navedel tudi njihovo EMŠO številko in naslov, davčne številke pa, glede na to, da gre pri družinskih članih prosilca za tuje državljane, ki nimajo stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, družinski člani prosilca nimajo, zato jih prosilec ni mogel navesti. Tožena stranka je zato štela, da je prosilec v prošnji za dodelitev BPP navedel vse zahtevane podatke, ki jih določa ZBPP v drugem odstavku 32. člena, zato so navedbe tožeče stranke, da prošnja ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov družinskih članov, neutemeljene. Nadalje tožena stranka navaja, da je prosilec za svoja otroka izpolnil izjavo o šolanju, kot je razvidno iz prošnje, sta obe izjavi tudi podpisani, pri čemer tožena stranka dodaja, da sin prosilca ni starejši od 15 let, zato izjava o šolanju zanj niti ni bila potrebna. Prav tako je prošnjo – izjavo podpisala prosilčeva zunajzakonska partnerka, v lastnoročnost in verodostojnost njenega podpisa tožena stranka ni dvomila. Prosilec je posebej izpolnil obrazec, kjer je v posebni rubriki navedel tudi vse podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju zase in za vsakega družinskega člana posebej, tako da prošnja prosilca vsebuje vse zahtevane podatke, ki jih določa ZBPP v četrtem odstavku 32. člena. Prosilec je v prošnji kot podatke o sorodstvenem razmerju do posameznega družinskega člana zapisal kratice, za katere je tožena stranka ugotovila, da gre za splošno znane kratice za označevanje sorodstvenega razmerja. Prav tako je tudi tožeča stranka v tožbi sama ugotovila in navedla, da je prosilec v prošnji kot edine podatke o družinskih članih navedel njihovo ime in sorodstveno razmerje, kar še dodatno utemeljuje, da gre pri kraticah, ki jih je uporabil prosilec, za kratice, katerih pomen je splošno znan, zato tožena stranka njihovega pomena ni posebej ugotavljala. Da gre pri navedenih osebah res za družinske člane prosilca, pa je mogoče sklepati na podlagi vseh posredovanih podatkov za posamezne družinske člane, kateri so prošnjo tudi podpisali, nenazadnje pa so prosilec in njegovi polnoletni družinski člani tudi izjavili, da so vsi podatki v vlogi resnični, točni in popolni. Tožena stranka še kot pavšalne ocenjuje navedbe tožeče stranke v tožbi, ki se nanašajo na izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Pri tem niso konkretizirani razlogi, zaradi katerih prosilec v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, ne bi imel verjetnih možnosti za uspeh. Tožena stranka takšne nekonkretizirane navedbe tožeče stranke po vsebini tako niti ne more prerekati in jih lahko zato prereka le na splošno. Glede na vse navedeno sodišču predlaga, da predmetno tožbo zavrne.

5Odgovor na tožbo je podala tudi stranka z interesom C.C., ki prereka tožbene navedbe in se pridružuje navedbam tožene stranke v njenem odgovoru na tožbo. Pojasnjuje, da je povsem nepomembno, da stranka z interesom kot prosilec BPP ni navedel EMŠO družinskih članov že v razdelku pod II, saj je ta podatek vnesel za vsakega posameznega družinskega člana v prilogi. Prav tako je pri označitvi razmerja družinskih članov do sebe uporabil splošno znane kratice. Že tožena stranka je pojasnil, da razlogov za dvom v lastnoročnost in verodostojnost podpisa prosilčeve žene ni imela, nasprotno pa tožeča stranka izpostavlja svoj dvom, ki ostaja na ravni nekonkretiziranega in nedokazanega. Glede predložitve podatkov o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju zase in družinske člane, je stranka z interesom ravnala v skladu z določbo 32. člena ZBPP in navodili obrazca. Stranka z interesom še oporeka tožbenim ugovorom, vezanim na izpolnjevanje objektivnega pogoja, v zvezi s čimer pojasnjuje dejansko stanje, zaradi katerega je po njenem mnenju objektivni pogoj podan. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka.

K točki I izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7V obravnavani zadevi je sodišče presodilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, da izhaja iz podatkov v upravnem spisu in ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje, tožena stranka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila vse razloge za svojo odločitev. Zato sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

8Glede na navedbe tožeče stranke v tožbi, da prosilec (stranka z interesom) v prošnji za dodelitev BPP ni navedel vseh potrebnih podatkov, sodišče najprej navaja pravno podlago, ki opredeljuje podatke, katere mora prosilec posredovati organu, pristojnemu za odločanje o prošnjah za dodelitev BPP. Tako ZBPP v prvem odstavku 32. člena določa, da mora prosilec prošnjo za dodelitev BPP vložiti pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz naslednjega odstavka. Kot določa drugi odstavek 32. člena ZBPP mora prošnja za BPP med drugim vsebovati podatke o osebnem imenu, davčni številki, enotni matični številki (EMŠO) in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in družinskih članov prosilca. V skladu s tretjim odstavkom tega člena mora v primeru, če je prosilec tujec, prošnja vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

9Sodišče ugotavlja, da je prosilec v obravnavani zadevi v prošnji za dodelitev BPP kot svoje družinske člane opredelil U.C., V.C. in Z.C., pri tem pa kot sorodstveno razmerje navedel za prvo oznako C, za druga dva pa oznako A1. Gre za splošno znane oznake, ki jih je kot take prepoznala tudi tožena stranka, ki je poleg tega tudi iz same vsebine prošnje v delu, ki se nanaša na prosilčeve družinske člane, izpeljala zaključek, da predstavlja U.C. prosilčevo zakonsko partnerko, V.C. in Z.C. pa njegova otroka. Tej ugotovitvi se v tožbi pridružuje tudi tožeča stranka, ko navaja, da je prosilec v razdelku II prošnje za dodelitev BPP glede podatkov o družinskih članih poleg osebnega imena navedel tudi sorodstveno razmerje, in sicer za U.C. (zakonec oziroma izvenzakonski partner) ter za V. in Z.C. (otroka prosilca). Poleg teh podatkov, ki jih je prosilec navedel v rubriki II prošnje, je v nadaljevanju pri podatkih o družinskih članih navedel tako njihov naslov kot njihove enotne matične številke (EMŠO). Ker gre za tujce, ki v Republiki Sloveniji nimajo stalnega ali začasnega prebivališča ter na ozemlju Republike Slovenije ne pridobivajo (obdavčljivih) dohodkov, tožena stranka po presoji sodišča pravilno ni navedba davčnih številk prosilčevih družinskih članov. Glede na navedeno in upoštevajoč dejstvo, da vložitev prošnje na predpisanem obrazcu in posledično z natančno izpolnitvijo rubrik obrazca, ni nujna, ob ugotovitvi, da prošnja vsebuje vse potrebne podatke, sodišče zavrača tožbene navedbe, da prosilec v predmetni prošnji za dodelitev BPP ni navedel vseh zahtevanih podatkov iz druge alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP.

10Glede tožbenega očitka, da prosilec ni predložil podatkov o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kot to določa tretji odstavek 32. člena ZBPP, sodišče ugotavlja, da je prosilec v prošnji navedel vse zahtevane podatke. V rubriki 101 razdelka A prošnje je sicer obkrožil, da v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje ni prejel plače in prejemkov iz dela, vendar je prošnji priložil odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, iz katerega je razviden ta podatek. Prosilec je ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP tudi soglašal s tem, da pristojni organ z namenom preverjanja navedenih podatkov po uradni dolžnosti pridobi njegove podatke, ki so davčna tajnost. Na tej podlagi je tožena stranka glede prosilčevega dohodka pridobila ta podatek od pristojnega davčnega organa, glede lastništva vozila pa iz uradnih evidenc (lastništvo vozila je navedel tudi sam prosilec v prošnji za dodelitev BPP). Organ za BPP je za takšno postopanje imel pravno podlago v določilih 20. in 33. člena ZBPP. Glede družinskih članov prosilca je v slednji v prošnji za dodelitev BPP opredelil te podatke, ki se nanašajo na njihove dohodke in druge prejemke ter premoženjsko stanje.

11Glede na navedeno sodišče zavrača tožbene navedbe, da prosilec ni predložil podatkov iz prejšnjega odstavka obrazložitve te sodbe, ker je vse te podatke v prošnji za dodelitev BPP, v povezavi s prošnji priloženo listino, navedel. Tožena stranka je v skladu z načelom proste presoje dokazov v skladu z 10. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP uporablja v postopkih odločanja o prošnjah za dodelitev BPP, če ZBPP ne določa drugače, štela te navedbe prosilca utemeljeno za izkazane. Takšen zaključek velja tudi za tožbeno izpostavljeni ugovor, da prosilec ni izkazal niti obstoja niti razmerja do oseb, ki se poleg njega upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja.

12Tožeča stranka v tožbi izpostavlja tudi dvom v verodostojnost podpisov družinskih članov. Vsaka vloga mora biti lastnoročno podpisana, kot to določa drugi odstavek 63. člena ZUP. Če dobi organ vlogo, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 63. člena ZUP glede podpisa, pa dvomi, ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, zahteva, naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena tega zakona (tretji odstavek 67. člena ZUP). Kot je pojasnila tožena stranka, ta ni dvomila v verodostojnost podpisa tožnikove zakonske partnerke na spornem delu tožnikove prošnje. Iz tega razloga sodišče ugotavlja, da tožena stranka upravičeno ni izvajala opravil v namen preverjanja verodostojnosti tega podpisa. Glede tožbeno oporekanih podpisov prosilčevih otrok, sodišče izpostavlja, da morajo v skladu z Navodili (za izpolnjevanje prošnje za dodelitev BPP) prošnjo podpisati prosilec in vsi polnoletni družinski člani, torej podpis mladoletnih družinskih članov ni predviden. Iz vseh navedenih razlogov sodišče zavrača tudi tožbene očitke, da v predmetni prošnji za dodelitev BPP manjkajo podpisi prosilčevih otrok in njegove zakonske partnerke.

13Sodišče še zgolj pripominja, da bi morala tožena stranka v primeru, če bi ocenila, da podatki, ki so obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP, v tej vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo v skladu s 67. členom ZUP. Zato stališče tožeče stranke, da bi morala tožena stranka predmetno prošnjo za dodelitev BPP kot nedovoljeno zavreči, ker ne vsebuje vseh z zakonom zahtevanih podatkov v smislu drugega odstavka 32. člena ZBPP, po presoji sodišča ni pravilno.

14Tožena stranka je v izpodbijani odločbi poleg subjektivnega pogoja obrazložila tudi okoliščine, iz katerih je sklepala, da je izpolnjen tudi objektivni pogoj za dodelitev BPP v predmetni zadevi (v točkah 5. in 6. obrazložitve izpodbijane odločbe). Sodišče ocenjuje, da je tožena stranka s tem ustrezno obrazložila izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, pri čemer je pravilno uporabila relevantne zakonske določbe. Pri tem je namreč pravilno uporabila standard očitnosti, ki je lahko podlaga za odločitev, da ta pogoj za dodelitev BPP ni izpolnjen, in vsebina katerega je v tem, da je že na prvi pogled možno zaznati, da prosilec pred sodiščem ne bo uspel s svojim zahtevkom. Sodišče v nasprotju s tožečo stranko ocenjuje, da je s takšno obrazložitvijo, kot jo je podala tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, glede na vsebino zadeve, zadoščeno tej zahtevi in je zaključek tožene stranke, da je prosilec izkazal verjetni izgled za uspeh s predmetno tožbo, pravilen. Iz teh razlogov sodišče zavrača tožbene ugovore, da je vprašljiv objektivni kriterij, pri čemer sodišče tudi ugotavlja, da tožeča stranka takšne tožbene navedbe ni ustrezno obrazložila in konkretizirala.

15Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16Sodišče je v predmetni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je le pravna presoja pravilnosti toženkine uporabe materialnega prava, pri tem pa glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank v postopku.

K točki II izreka:

17Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je zahtevo za povrnitev stroškov podala samo stranka z interesom C.C., sodišče izpostavlja stališče Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na povrnitev stroškov stranki z interesom (sklep Vrhovnega sodišča, št. I Up 191/2015 z dne 1. 10. 2015), da je treba pri odločanju o povrnitvi stroškov izhajati iz določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ne iz določbe 25. člena ZUS-1. Tudi če se upošteva določila ZPP, po mnenju sodišča stranki z interesom ni mogoče priznati priglašenih stroškov. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške in ker je stranka z interesom s svojim predlogom za zavrnitev tožbe uspela, bi bila sicer načeloma upravičena do povračila stroškov postopka, vendar pa je pri tem treba upoštevati tudi prvi odstavek 155. člena ZPP, ki določa, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Potrebni stroški so po mnenju sodišča tisti, ki so pomembni za razjasnitev zadeve oziroma vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča stranka z interesom v odgovoru na tožbo ni podala takšnih navedb, saj je navajala dejstva, ki so že izhajala iz upravnega spisa (predvsem iz odgovora na tožbo tožene stranke) in jih je sodišče lahko vpogledalo in pri tem ugotovilo njihovo vsebino. Zato s temi navedbami po mnenju sodišča stranka z interesom ni vplivala na odločitev sodišča. Glede na navedeno stranki z interesom priglašeni stroški niso bili priznani.