VSM Sklep IV Kp 40160/2011

Pritožbi zagovornika obsojenega D.Š. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek.

1Okrajno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje z uvodoma navedeno sodbo obsojenemu D.Š. po četrtem odstavku 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo I K 40160/2011 z dne 6. 3. 2019, ter mu s pogojno obsodbo določeno kazen osem mesecev zapora izreklo. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 507. člena ZKP je obsojenca oprostilo plačila stroškov postopka, po prvem odstavku 97. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 507. člena ZKP pa odločilo, da se stroški in nagrada obsojencu postavljenega zagovornika izplačajo iz sredstev Službe za brezplačno pravno pomoč.

2Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obsojenca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot navaja v uvodu pritožbe. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in obsojencu odpravi posebni pogoj oziroma ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

3Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4Pritožnik bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ni navedel. Iz njegovih trditev, da sodišče prve stopnje prihaja v nasprotje samo s seboj, ko navaja, da je obsojenec še vedno brez zaposlitve in drugega premoženja, v nadaljevanju pa, da ima dovolj finančnih sredstev za celotno izpolnitev posebnega pogoja, pa je razbrati, da uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

5V tem je zagovorniku potrebno pritrditi. Sodišče prve stopnje je glede obsojenčevega premoženjskega stanja ter posledično njegove zmožnosti izpolnitve obveznosti po izrečeni pogojni obsodbi, kar v obravnavani zadevi predstavlja odločilno dejstvo, v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo nasprotujoče si razloge. Na eni strani je tako pojasnilo, da se obsojenčeve premoženjske razmere od razsoje sodišča o glavni stvari in vse do danes niso spremenile na boljše, ter da je obsojenec še vedno brez zaposlitve in drugega premoženja. Nasprotno navedenemu pa je v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da „obsojenec ne osporava svojega dobrostoječega gmotnega položaja“, ter da ima na voljo dovolj finančnih sredstev, da v celoti izpolni posebni pogoj. Takšni razlogi, ko je sodišče prve stopnje enkrat ocenilo, da je obsojenec brez kakršnegakoli premoženja, spet drugič pa, da ima na voljo dovolj finančnih sredstev, pa so v precejšnji meri s seboj v nasprotju, zaradi česar je podana bistvena kršitev določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6Ugotovljena bistvena kršitev določbe kazenskega postopka ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpravilo in ob tem posebej pozorno preučilo obsojenčevo (objektivno in subjektivno) zmožnost izpolnitve posebnega pogoja, kakor tudi preostale pritožbene navedbe zagovornika v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s katerimi se sodišče druge stopnje glede na naravo ugotovljene kršitve ni moglo ukvarjati. Nato bo o zadevi znova odločilo.

7Po obrazloženem je sodišče druge stopnje odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 507. člena v zvezi s prvim odstavkom 392. člena ZKP).