VSRS Sklep II DoR 280/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:II.DOR.280.2010Področje: zavarovalno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča o obstoju zavarovalnega primera kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila odškodnine iz naslova zavarovanja.
Izrek
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti stališča sodišča druge stopnje o vprašanju obstoja zavarovalnega primera v tej zadevi kot pogoja za nastanek toženkine obveznosti plačila odškodnine iz naslova zavarovanja.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo odškodnine za domnevno nastalo mu (premoženjsko) škodo na njegovem vozilu, ko naj bi 14. 5. 1994 okrog 4.00 ure zjutraj v njegovo vozilo, ki ga je tedaj sposojenega vozil Z. K., pred semaforjem od zadaj trčil zavarovanec tožene stranke D. B. s svojim avtomobilom; opisano „nesrečo“ je namreč štelo za fingirano.
2Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika in z vmesno sodbo „ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke za vso tožnikovo škodo“. Ni sprejelo stališča sodišča prve stopnje, po katerem za uspeh dokaza v konkretni zadevi ne zadostuje, da je do dogodka prišlo in da je treba dokazati tudi način. Ali se je prometna nesreča v konkretnem primeru zgodila na točno določen način in ali so ob tem nastale vse zatrjevane poškodbe, je po stališču sodišča druge stopnje lahko pomembno le v zvezi z vprašanjem višine škode, ne pa v zvezi z vprašanjem, ali je do škode sploh prišlo. Do trčenja med avtomobiloma je prišlo tako, da je D. B. trčil v tožnikovo vozilo – kar po mnenju pritožbenega sodišča zadostuje za sam temelj odškodninske odgovornosti, medtem ko za sklep, da 14. 5. 1994 ni prišlo do škodnega dogodka, ni nobene podlage.
3Tožena stranka v obširnem predlogu za dopustitev revizije graja materialnopravno naziranje sodišča druge stopnje. Njegovo stališče ocenjuje kot takšno, ki odstopa od utrjene sodne prakse višjih sodišč v podobnih primerih in prilaga osem judikatov Višjega sodišča v Ljubljani, katerih enotno nit je mogoče strniti v zapis iz jedra zadeve II Cp 4854/2006: „Glede na ugovor tožene stranke, da gre za nameščeno nesrečo (zavarovalniško goljufijo), ne zadošča, da tožnik dokaže le, da je do prometne nesreče prišlo, ampak tudi, da je do nje prišlo na določeno zatrjevan način ... . Obstoj dogodka, ki pomeni zavarovalni primer, zato ni izkazan s stopnjo prepričanja in je tožbeni zahtevek iz tega razloga zavrniti“. Tožena stranka zatrjuje tudi neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča o tem.
4Predlog je utemeljen.
5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede odločilnega pravnega vprašanja, smiselno predstavljenega v toženkinem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 11. 2021Nazaj na vrh ↑