VSRS Sklep II DoR 177/2010
ECLI:SI:VSRS:2010:II.DOR.177.2010Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je odločitev o razveljavitvi sklepov izredne konference Sindikata ... praviln.
Izrek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
„Ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je odločitev o razveljavitvi sklepov izredne konference Sindikata ... pravilna?“
Odločitev o stroških postopka se pridrži za odločbo o reviziji.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, naj se razveljavijo sklepi, ki jih je sprejela izredna konferenca Sindikata ..., in sicer:
- da se tožniku kot predsedniku izreče nezaupnica in mu skladno s tem dne 13. 12. 2006 preneha mandat in vsa pooblastila;
- da se tožnika izključi iz Sindikata ...;
- da se za predsednika Sindikata ... imenuje drugega toženca za obdobje najdalj enega leta oziroma do izvolitve novega predsednika;
- da se ustanovi revizijska komisija za pregled poslovanja Sindikata ...;
- da se za obveščanje ladij in obveščanje javnosti pooblastita A. A. in drugi toženec.
2Sodišče prve stopnje pa je zavrglo tožbo v delu, v katerem je tožnik zahteval od sodišča, naj ugotovi, da je on še vedno član in predsednik prvo toženega sindikata, oziroma je bil predsednik do 30. 9. 2008 in da mu s prenehanjem mandata preneha tudi delovno razmerje z dnem 13. 12. 2006. Sodišče prve stopnje je odločilo tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka.
3Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi drugega toženca in je glede njega sodbo razveljavilo, ker je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ocenjuje, da je podana njegova pasivna legitimacija. Pritožbo prvega toženca pa je sodišče druge stopnje zavrnilo in je odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša nanj, potrdilo.
4Prvotoženi sindikat je v skladu s 367. b členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 50/2010, v nadaljevanju ZPP) podal predlog za dopustitev revizije zoper odločbo sodišča druge stopnje. Navaja, da v sodni praksi še ni stališča o tem, ali je za razveljavitev sklepov sindikata pristojno sodišče splošne pristojnosti ali upravno sodišče. Meni, da gre za izpodbijanje sklepov pravne osebe z javnimi pooblastili in bi zato glede na 1. člen Zakona o upravnem sodišču moralo o tem sodišče odločati v upravnem postopku. Predlagatelj opozarja tudi, da je neenotna praksa o tem, katera pravila je treba uporabiti za postopek razrešitve predsednika sindikata in o njegovi izključitvi iz članstva. Opozarja, da je delovno in socialno sodišče v zadevi Pdp 859/2007 uporabilo določbe Poslovnika Državnega zbora, višje sodišče v tej zadevi pa analogno določbe Zakona o društvih. Meni, da je napačno stališče sodišča druge stopnje, da sindikalna konferenca glede na statut ne more odločati o izključitvi člana sindikata. Predlagatelj opozarja tudi, da se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi oprlo na odločbo delovnega in socialnega sodišča Pdp 859/2007, ki pa je bila v revizijskem postopku spremenjena tako, da je bil zahtevek zavrnjen. Predlagatelj meni, da so s tem odpadli nosilni razlogi sodbe. Predlagatelj pa tudi opozarja, da bi moralo sodišče glede na to, da je bil sklenjen dogovor o arbitraži, tožbo zavreči, ker ni bila izpolnjena procesna predpostavka.
5Predlog je delno utemeljen.
6Po 370. členu ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, če se kršitev nanaša na pristojnost arbitraže (5. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Vrhovno sodišče zato v tem delu predlogu ni ugodilo. Prav tako ni ugodilo predlogu v zvezi z dopustitvijo revizije zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi spremembe odločbe delovnega in socialnega sodišča Pdp 859/2007. Predlog bi bil utemeljen le v primeru, če bi predlagatelj izkazal, da sodišči prve in druge stopnje v obrazložitvi svoje odločitve razlogov iz navedene določbe nista povzeli. Sicer pa je revizijsko sodišče ocenilo, da je od odločitve Vrhovnega sodišča v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je predlogu delno ugodilo in je revizijo v navedenem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 26. 11. 2021Nazaj na vrh ↑