VSC Sklep I Ip 361/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnice za obnovo postopka.

2Zoper sklep se je v roku pritožila dolžnica po pooblaščenki in uvodoma uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Navedla je, da je predlagala obnovo postopka iz razloga, ker ji sklep o izvršbi ni bil vročen, zato ji posledično ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in uveljavljanje pravic, ki bi ji šle od vročitve tega sklepa, in sicer pravice do najema stanovanja, na katerega je predlagana izvršba. Sodišče se do navedb in predloženih dokazov ni opredelilo, saj dokaza o nepravilni vročitvi sploh ni vsebinsko presojalo in se sklepa zato ne da preizkusiti. Podana je kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Skladno z 2. točko 394. člena ZPP bi sodišče v danem primeru moralo dovoliti obnovo postopka. Smisel obnove postopka je odprava hudih procesnih kršitev. Vročitev sklepa o izvršbi ne pomeni le seznanitve z izvršbo, saj je z opustitvijo vročitve dolžnica izgubila pravice, ki bi ji po zakonu šle. Stališče sodišča, da je obnova možna samo v primeru, ko je sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine, ne more vzdržati, potrebno je upoštevati ustavno pravico do doma. Izpostavlja, da je izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, dosti hujši poseg v človekove pravice, kot je nalog za plačilo denarne terjatve, zato razlaga, ki se je sodišče poslužuje, ne more vzdržati. Ob uporabi načela sorazmernosti in tehtanju pravice upnika, da pride do poplačila in pravice dolžnice, da kljub dolgu, ki ga bo poplačala, obdrži dom, nedvomno pretehta slednje. Vztraja pri obnovi postopka, da se ji vroči sklep o izvršbi in da lahko uveljavlja pravico do najema, ker upnik z dejanji (sporočili, klici, ogledi dražiteljev) jasno kaže, da želi, da se nepremičnina čim prej proda prosto oseb na javni dražbi. Dolžnica bi rada le uveljavljala pravico, da kot najemnica prebiva v hiši še nekaj časa, da si uredijo bivanjske razmere, v kolikor dolga ne bi uspela poplačati. V primeru tehtanja pravice upnika in pravice dolžnice ima prednost pravica dolžnice, ker je njena pravica do doma močnejša od pravice upnika do takojšnjega poplačila denarne terjatve.

3Upnik je v odgovoru na pritožbo prerekal dolžničine pritožbene navedbe in vztrajal pri nadaljevanju izvršbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi je dolžnica po pooblaščenki 28. 5. 2021 predlagala obnovo postopka. Trdila je, da ji sklep o izvršbi ni bil vročen in da se je z njim seznanila šele, ko je prejela odredbo o prvi javni dražbi.

6Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da skladno z drugim odstavkom 10. člena ZIZ v izvršilnem postopku obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Pravilno je nadalje obrazložilo tudi, da ZIZ dopušča možnost obnove postopka zgolj v dveh primerih: proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim je bilo naloženo, naj dolžnik poravna terjatev¹ in proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne.²

7Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, v tej zadevi teče izvršba na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV- 238/18, sklenjenega dne 25. 4. 2018. Za nobeno izmed zgoraj omenjenih izjem v obravnavanem primeru torej ne gre, zato obnova ni dovoljena, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.

8Pravilnosti tega zaključka ne morejo omajati pritožbene navedbe, da zaradi nevročitve sklepa o izvršbi dolžnica ni mogla uveljavljati pravice, da po prodaji še naprej stanuje v prodani stanovanjski hiši, kar predstavlja hud poseg v ustavno pravico do doma. Te navedbe ne spreminjajo dejstva, da je bila v konkretnem primeru s sklepom dovoljena izvršba na podlagi izvršilnega naslova in da predmetni sklep o izvršbi nima naložitvenega dela. Kot je tudi pravilno pojasnjeno v izpodbijanem sklepu, dolžnici tudi sicer ne pripada pravica, da bi kot najemnica še tri leta stanovala v hiši, saj se v obravnavanem primeru izterjuje terjatev, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tej nepremičnini (stanovanjski hiši).³

9Pravilno je sodišče prve stopnje tudi obrazložilo, da je ZIZ specialni predpis in da se določbe ZPP v izvršilnem postopku uporabljajo le subsidiarno, torej le v primeru, ko posamezna vprašanja v ZIZ niso izrecno urejena. Ker obnovo postopka ZIZ posebej ureja, zato ni podlage za uporabo določb ZPP o obnovi postopka.

10Ker izpodbijana odločitev temelji na presoji, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen, sodišče prve stopnje predloga posledično ni vsebinsko presojalo in ni ugotavljalo resničnosti v njem navedenih trditev. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so za izpodbijano odločitev v izpodbijanem sklepu v zadostni meri in razumljivo pojasnjeni razlogi o odločilnih dejstvih, tako da je sklep mogoče preizkusiti. Prav tako ni v njem nasprotij o odločilnih dejstvih. Upoštevaje navedeno očitana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, po tem, ko tudi drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) ni zasledilo, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

12Ker dolžnica stroškov pritožbenega postopka ni opredelila, je odpadla odločitev o stroških pritožbenega postopka.

¹ Prvi odstavek 63. člena ZIZ.
² Peti odstavek 68. člena ZIZ.
³ Primerjaj četrti odstavek 210. člena ZIZ.