UPRS sodba I U 655/2010

Tožba se zavrne.

Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo med drugim odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju Prigorica, Dolenja vas, ki obsega k.o. ..., k.o. ... in del k.o. ... ter so navedena v odločbah o uvedbi komasacijskega postopka št. 0301-321-33/01 z dne 16. 8. 2001, 0301-321-32/01 z dne 21. 8. 2001 in 0301-321-34/01 z dne 27. 8. 2001 ter dopolnilni odločbi št. 0301-321-32/01 z dne 20. 6. 2003, izdanih s strani Upravne enote Ribnica, na novo razdelijo med komasacijske udeležence kot sledi iz izkaza št. 192. Komasacijski udeleženec A.A. je v komasacijski sklad vložil parc. št. 502, 503, 2871/1 in 287/2 vsa k.o. ... s skupno površino 2.660 m2 in skupno vrednostjo 266.000 cenilnih enot (v nadaljevanju c.e.). Zaradi povečanja površin, poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti, se zmanjša vrednost vloženega zemljišča za 9.310 c.e., tako da znaša skupna vrednost zemljišč, ki jih je v komasacijski sklad vložil udeleženec 256.690 c.e.. Iz komasacijskega sklada se komasacijskemu udeležencu dodelita zemljišči parc. št. 5118 in 5194, obe k.o. ..., velikosti 2.584 m2 in skupne vrednosti 258.472 c.e.. Razliko med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč 1.782 c.e. oziroma 2.673,00 SIT komasacijski udeleženec vplača na tam navedeni transakcijski račun v osmih dneh od prejema odločbe o novi razdelitvi zemljišč.

Drugostopenjski upravni organ je v zvezi s pritožbo tožnika izdal odločbo, št. 33130-2/2004-6 z dne 25. 4. 2008, s katero je delno ugodil pritožbi tožnika in spremenil prvostopenjsko odločbo v delu, ki se nanaša na obveznost vplačila razlike med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč v višini 2.673,00 SIT, tako da razlike med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč ni. Drugostopni organ je spremenil izpodbijano odločbo glede katastrskih točk dodeljenih parc. št. 5118, 5194 k.o. ..., tako, da je določil drugačne katastrske točke, vendar v tem delu drugostopenjska odločba s tožbo ni bila izpodbijana. V preostalem delu je izpodbijana odločba prvostopenjskega organa ostala nespremenjena.

Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo zaradi napačnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve določb postopka in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek. Tožnik navaja, da je zoper elaborat vrednotenja zemljišč podal ugovor, kar je mogoče razbrati iz ugovora, ki ga prilaga tožbi. Navaja, da vrednost dodeljenih zemljišč ni enakovredna vloženim, saj dodeljene parcele vsebujejo požiralnika, do njih pa je tudi težji dostop kot do prejšnjih parcel. Tožnik meni, da v postopku ureditve meje ni bila upoštevana razlaga Postopek ureditve meje, predvsem v delu, ki se nanaša na parc. št. 2871/1 in 2871/2 k.o. ... Predhodno so bili postavljeni mejniki na teh parcelah, na podlagi sklepa z dne 8. 4. 1985. Ti dve parceli naj bi pripadali A.A., ki je bil njihov lastnik, ni pa še bil vpisan v zemljiško knjigo. Tožniku je bilo zagotovljeno, da prepis v času postopka komasacije ni potreben. Tožnik na podlagi navedenega meni, da je bil pri ponovni razdelitvi zemljišč po komasaciji oškodovan, ker je prejel slabša zemljišča, kot jih je vložil, da je do dodeljenih zemljišč težji dostop ter da so dodeljena zemljišča bistveno daljša. V dopolnitvi tožbe tožnik navaja, da so ga predstavniki prvostopenjskega organa nekorektno in zavajajoče informirali pri razlagi za vstop v komasacijo, zaradi česar ni uredil prepisa v zemljiško knjigo in kataster, izhodiščni podatki so bili tako drugačni od dejanskega uživanja parcel. Dalje tožnik navaja, da ni bil pravilno upoštevan položaj in vrednost vloženih parcel 2871/1 in 287/2, ki sta na dostopu bistveno širši in po dolžni bistveno krajši. Prav tako ležita v neposredni bližini hiše tožnika. Novo dodeljena parcela pa ima izvoz za kmetijske stroje v bližini magistralne ceste. Dostop je skoraj nemogoč zaradi premajhne širine parcele, saj je za polovico ožja od prejšnje, zaradi česar je otežena obdelava s kmetijskimi stroji, na njej pa so tudi manjše vrtače. Dalje navaja, da so bile pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč vpisane v zvezek pripomb v zakonitem roku, kar dokazuje s fotokopijami poštnih potrdil.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali zemljišča, ki jih je po opravljeni novi razdelitvi v predmetnem komasacijskem postopku iz komasacijskega sklada prejel tožnik, po vrednosti ustrezajo zemljiščem, ki jih je v komasacijski sklad vložil. Dalje je sporno, ali je do dodeljenih zemljišč urejen ustrezen dostop.

V prvem odstavku 63. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ UPB-1; Uradni list RS, št. 55/03) je določeno, da se v postopku komasacije izdela med drugim elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. V četrtem odstavku istega člena je določeno, da komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.

V prvem odstavku 64. člena ZKZ UPB-1 je določeno, da pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče. V drugem odstavku istega člena je določeno, da je treba do komasiranih zemljišč zagotoviti ustrezen dostop.

V prvem odstavku 65. člena ZKZ UPB-1 je določeno, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona, ki določa, da če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površina zemljišč.

Iz izpodbijanih odločb izhaja, da so vložena zemljišča in dodeljena zemljišča enake vrednosti, kar ustreza vrednostnemu pogoju iz prvega odstavka 65. člena ZKZ UPB-1, prav tako pa se velikost dodeljenih zemljišč v primerjavi z vloženi giblje v 15 % tolerančnem okviru iz prvega odstavka 65. člena ZKZ UPB-1 (velikost vloženih zemljišč 2660 m2, velikost dodeljenih zemljišč 2584 m2; razlika je 2,8 %). Sodišče ugotavlja, da tožnik do izdaje prvostopenjske izpodbijane odločbe ni podal pripomb na elaborat vrednotenja zemljišč, ki je bil razgrnjen od 7. 4. 2003 do 9. 5. 2003. Navedbe tožnika v tožbi, da je zoper elaborat vrednotenja zemljišč podal ugovor, oziroma da so bile pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč vpisane v zvezek pripomb v zakonitem roku, tožnik ni podprl z dokazi (iz potrdil o oddaji poštnih pošiljk, ki jih prilaga tožnik, pa ne izhaja, da je podal ugovor zoper elaborat o vrednotenju vloženih zemljišč), listine, iz katerih naj bi to izhajalo, pa se v spisu ne nahajajo. S tem v zvezi je navedba o tem, da so bila tožniku dodeljena slabša zemljišča (od vloženih zemljišč) prepozna, saj ta navedba ni bila podana v času razgrnitve elaborata vrednotenja zemljišč, temveč šele v pritožbi zoper izpodbijano odločbo v upravnem postopku. Ker ugotovljeni vrednosti vloženih zemljišč tožnik ni pravočasno ugovarjal, je bilo treba preizkusiti, ali so bila dodeljena zemljišča pravilno vrednotena. Na tem mestu pa se sodišče v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06, 107/08 – odl. US, 119/08 – odl. US), ki določa, da sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi, v celoti sklicuje na obrazložitev v odločbi drugostopnega organa, št. 33130-2/2004-6 z dne 25. 4. 2008, kjer je natančno obrazloženo vrednotenje dodeljenih zemljišč, kateremu pa tožnik, kot izhaja iz tožbe, niti ne nasprotuje. V zvezi z navedenim pa sodišče ni upoštevalo tožbene navedbe, da so dodeljena zemljišča, na katerih se nahajata požiralnika, manj vredna od vloženih, saj tožnik vrednotenju vloženih zemljišč ni ugovarjal, vrednost dodeljenih zemljišč pa je bila, kot izhaja iz drugostopenjske odločbe, izračunana pravilno in ji tožnik v tožbi ne nasprotuje.

Navedbe tožnika, da je do dodeljenih zemljišča težji dostop, zaradi česar je obdelava s kmetijskimi stroji otežena, ni utemeljena, saj iz spisu priložene mapne kopije katastrskega načrta izhaja, da ima tam označeno dodeljeno zemljišče, parc. št. 5194 k.o. ..., urejen dostop (glede na njegovo obliko) iz obeh strani, dodeljeno zemljišče parc. št. 5118 k.o. ... pa iz južne strani, iz česar izhaja, da je do dodeljenih zemljišč zagotovljen dostop. Neutemeljena je tudi tožbena navedba glede neustreznosti oblike dodeljenih zemljišč, saj je v postopku komasacije pomembno, da komasacijski udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča in približno enake vrednosti (v primerjavi z vloženimi zemljišči), oblika dodeljenih zemljišč pa ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč.

Pritožnikova navedba, da v postopku ureditve meje ni bila upoštevana razlaga določb postopka ureditve meje, predvsem v delu, ki se nanaša na parc. št. 2871/1 in 2871/2 k.o. ..., predstavlja tožbeno novoto, saj v pritožbi v upravnem postopku te navedbe tožnik ni podal, zato sodišče na to navedbo ni niti odgovorilo, saj je v tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 določeno, da v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Da je te možnosti ni imel, pa tožnik ne dokazuje, niti iz upravnega spisa to ne izhaja.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zoper izpodbijani odločbi kot neutemeljeno zavrnilo.