VSL Sklep II Cp 1694/2021

Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

1Predlagatelju je bila leta 2017 iz zdravstvenih razlogov (shizofrenija, alkoholizem, blažja duševna manjrazvitost) v celoti odvzeta poslovna sposobnost. Za skrbnika je bil določen Center za socialno delo ... (CSD). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog, da se za novo skrbnico predlagatelja imenuje A. A. iz ...

2Zoper sklep se pritožujeta predlagatelj (pritožba, naslovljena »izjava,« z dne 12. 7. 2021) in A. A. (tri pritožbe, ena z datumom 12. 7. 2021 in dve z datumoma 13. 7. 2021, ki jih je sodišče prve stopnje prejelo 15. 7., 19. 7. in 14. 7. 2021). Vse pritožbe izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje, da se zavrne predlog za imenovanje nove skrbnice, in nasprotujejo obrazložitvi, da A. A. ni primerna za skrbnico B. B. Vse štiri pritožbe so v rokopisu, ki je deloma nečitljiv, so obsežne in konfuzne, zato jih sodišče prve stopnje na tem mestu ne bo povzemalo, temveč bo bistveno vsebino pritožb povzelo v nadaljevanju, ko bo odgovarjalo na posamezne sklope.

3Pritožbe niso utemeljene.

4Pritožbi predlagatelja z dne 12. 7. 2021 (naslovljeni »izjava«) je pripeta še ena listina, naslovljena »pritožba,« z istim datumom, na koncu podpisana s strani predlagatelja, vendar napisana z drugo pisavo (pritožbeno sodišče glede na ostale tri pritožbe sklepa, da gre za pisavo A. A.); ta »pritožba« je po vsebini zgolj seznam prilog. Tudi »pritožba« A. A., datirana 13. 7. 2021 (prejeta na sodišče 19. 7. 2021, naslovljena tudi »dopolnitev spisa«), zgolj našteva in prilaga različne listine (razne bančne izpiske in razna navodila v zvezi z zdravili). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v civilnih postopkih velja pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, kar pomeni, da mora stranka najprej podati ustrezne trditve o pravno pomembnih dejstvih, šele nato pa se te trditve, če so sporne, dokazujejo z različnimi dokazi (na primer listinami). Gola predložitev dokazov (npr. listin) brez poprejšnje podaje trditev, kaj naj bi iz posameznih listin izhajalo relevantnega za zadevo, ne more nadomestiti strankine dolžnosti, da ustrezno oblikuje svoje navedbe. Zato pritožnika zgolj s tem, da predložita različne listine, ne moreta uspeti.

5Zgoraj navedeno velja tudi za druge dele pritožb, kjer se pritožnica A. A. sklicuje na različne listine ali fotografije, ne da bi razumljivo in konkretizirano pojasnila, kateri del odločbe oziroma katere ugotovitve sodišča prve stopnje s temi dokazi izpodbija. Brez ustreznih trditev pritožbeno sodišče predloženih ali predlaganih dokazov ne more obravnavati.

6Velik del pritožbe A. A. z dne 12. 7. 2021 (prejete 15. 7. 2021) in pritožbe predlagatelja z dne 12. 7. 2021 sestavljajo trditve, da naj bi dosedanji skrbnik (CSD) ne opravljal v redu svoje funkcije, da naj bi zanemarjal varovanca, da so z njim slabo in grdo ravnali v socialnovarstvenem zavodu Dom C., kjer je bival itd. Pritožbeno sodišče v zvezi s temi navedbami pojasnjuje, da je predmet postopka in izpodbijanega sklepa vprašanje, ali je utemeljen predlog za imenovanje A. A. za novo skrbnico. Sodišče prve stopnje je opravilo obširen dokazni postopek, zaslišalo je priče in izvedenca medicinske stroke, nato pa tudi jasno, pregledno in skrbno obrazložilo, zakaj meni, da A. A. ni primerna oseba za skrbnika predlagatelja.

7Predmet tega postopka torej ni vprašanje, ali dosedanji skrbnik ustrezno opravlja svoje naloge,¹ temveč, ali je A. A. primerna za skrbnico. Tudi če bi se izkazalo, da CSD zanemarja svoje dolžnosti skrbnika ali ravna kakorkoli neustrezno, to samo po sebi še ne daje podlage za sklep, da se namesto dosedanjega skrbnika (CSD) imenuje neka druga oseba; poprej je treba ugotoviti, ali ta druga oseba (kandidat za novega skrbnika ali skrbnico) izpolnjuje zakonske pogoje. Skrbništvo je posebna oblika varstva otrok, za katere ne skrbijo starši, in odraslih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi (11. člen Družinskega zakonika – DZ). Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje. Namen skrbništva je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (primerjaj 239. člen DZ). Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika (240. člen DZ). Naloge skrbnika vključujejo tudi skrb za varovančeve interese in njegovo zastopanje v različnih sodnih, upravnih in drugih postopkih ter pri sklepanju pravnih poslov (npr. 245. in 247. člen DZ).

8Sodišče prve stopnje je ugotovilo (8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in tega pritožba obrazloženo ne izpodbija, da v socialni mreži predlagatelja ni nobene osebe, ki bi lahko opravljala funkcijo njegovega skrbnika (od sorodnikov ima le neko zelo staro teto), zato je bil za skrbnika postavljen CSD. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da A. A. za skrbnico ni primerna, ker s svojim ravnanjem vznemirja potencialnega varovanca (predlagatelja B. B.), mu govori, da so zdravila nepotrebna in da mu škodijo, njena pisanja v postopku Pr 000/2019 pa so skupek nepovezanih, nesmiselnih, napačno povezanih, nelogičnih, neurejenih, nerazumljivih in kaotičnih trditev, kar je značilno za osebo z hudo obliko duševne motnje. Izvedenec E. E. je ugotovil, da je prepričanje A. A. povsem izkrivljeno, paranoidno, nelogično in bolestno, zato slabo vpliva tudi na predlagatelja. Teh ugotovitev pritožba z nizanjem obtožb na račun CSD in osebja socialnovarstvenega zavoda, v katerem je bival predlagatelj, ne more ovreči, prav nasprotno.

9Že okoliščina, da pritožnica v tej zadevi ni sposobna sestaviti ene same, toda koncizne, jedrnate, smiselne in čitljive (natipkane oziroma natiskane)² pritožbe, zelo očitno kaže, da ni sposobna (kvalitetno, učinkovito) zastopati potencialnega varovanca v uradnih postopkih. Iz spisa je razvidno, da je A. A. prijavila svoj naslov kot poštno ležeče in da ni prevzela številnih sodnih pisanj, naslovljenih nanjo prav v postopku, ki se je sprva začel na njen predlog. Takšna neresnost in neodgovornost v sodnem postopku dodatno utrjuje pritožbeno sodišče v prepričanju, da navedena oseba ni primerna za funkcijo skrbnika. Tudi dejstvo, ki ga prav tako omenja sodišče prve stopnje (14. točka obrazložitve), da je A. A. vložila predlog za zamenjavo skrbnika brez ustreznih dokazil in prilog, na poziv sodišča pa ga ni dopolnila, zaradi česar je bil le-ta zavržen, še dodatno potrjuje, da imenovana ni sposobna (ali pa voljna) kvalitetno zastopati varovanca v uradnih postopkih.

10V pritožbah A. A. niza cele strani vprašanj, ki naj bi jih sodišče moralo zastaviti delavkam CSD oziroma socialnovarstvenih zavodov. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelja zastopala odvetnica, ki je na naroku 4. 3. 2021 imela možnost zastavljati vprašanja, ta vprašanja pa je imela možnost zastavljati tudi A. A. Iz zapisnika naroka (redna št. 77) je razvidno, da je sodišče prve stopnje zaslišanja prič zaključilo šele, ko je ugotovilo, da zanje ni več vprašanj. Udeleženci v sodnih postopkih nimajo neomejene pravice zastavljati vprašanj, temveč je presoja, katera vprašanja in komu bo zastavilo, prepuščena sodišču (primerjaj 213. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, zato potrebe po dodatnih vprašanjih ni bilo. Kot je bilo že pojasnjeno v prejšnjih odstavkih, ni predmet tega postopka presoja, ali in kako kvalitetno CSD opravlja svoje naloge skrbnika, temveč, ali je A. A. primerna za skrbnico ali ne.

11Ne drži, kar navaja pritožba z dne 12. 7. 2021 na 4. strani, da varovanec sam izbira osebo skrbnika. Četudi je pri izbiri skrbnika treba upoštevati predvsem varovančeve želje, zakon določa pri tem dodaten, pomemben pogoj – da je to (izražena želja o osebi skrbnika) v korist varovanca (primerjaj 243. člen DZ). Poleg tega je nujno, da skrbnik izpolnjuje zakonske pogoje, vključno s svojo osebnostno primernostjo (241. člen DZ). Drugače povedano: zgolj okoliščina, da si varovanec želi, da bi bil skrbnik točno določena oseba, ne zadošča, če se v postopku ugotovi, da taka oseba ne izpolnjuje osnovnih pogojev za skrbnika in/ali, da bi bilo imenovanje te osebe v nasprotju s koristmi varovanca. Prav to je sodišče v konkretni zadevi ugotovilo glede A. A. Pritožbeno sodišče ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje (10. do 13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da A. A. ni primerna za skrbnico, ker slabo vpliva na varovanca, tega pa pritožbe s posplošenim zanikanjem in obtoževanjem prič ter drugih delavcev CSD in socialnovarstvenih zavodov ne morejo ovreči.

12Precejšen del pritožbenih navedb se nanaša na predlagateljevo jemanje zdravil. A. A. na več mestih navaja, da naj bi zdravila imela številne stranske učinke, s čimer pravzaprav skuša utemeljiti, da naj bi bila zdravila, ki so predlagatelju predpisana in ki bi jih moral jemati, nepotrebna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bila predlagatelju zdravila predpisana s strani zdravnikov, torej za predpisovanje zdravil usposobljenih strokovnjakov.³ Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da predlagatelj med drugim boleha za shizofrenijo, kar je huda duševna bolezen, ki pa jo je, kot je splošno znano, mogoče z zdravili zdraviti oziroma vsaj obvladovati. Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so strokovnjaki – zdravniki, ki so predlagatelju zdravila predpisali, na podlagi svojega strokovnega znanja ustrezno pretehtali, da predlagatelj ta zdravila potrebuje, morebitni stranski učinki (splošno je znano, da imajo vsa zdravila lahko določene stranske učinke) pa ne pretehtajo nad koristmi, ki jih ima predlagatelj od ustreznega jemanja zdravil. Pritožnica A. A., ki nima medicinske izobrazbe, s svoji obširnimi, vendar laičnimi in povsem neargumentiranimi pritožbenimi zatrjevanji, da naj bi predlagatelju zdravila škodila, zgolj potrjuje ugotovitev strokovnjaka – sodnega izvedenca medicinske stroke E. E., da predlagatelj zdravila potrebuje in da mu zato škoduje hujskanje proti jemanju zdravil, ki ga izvaja A. A. Navedbe na 21. strani pritožbe z dne 13. 7. 2021, da je dejstvo, »da so pošiljatelji pisanj sodni spis prodajali raznoraznim inštitutom, fundacijam, farmacevtskim tovarnam, podjetjem z video in avdio produkcijo in tržili trpljenje …« so skrajno absurdne in neosnovane. Iz spisa je razvidno, kdo in kdaj je v spis vpogledoval in jasno je, da spis ni bil dan na vpogled nobeni farmacevtski tovarni, podjetju ali podobni ustanovi. Tovrstne obtožbe le potrjujejo pravilnost ugotovitev izvedenca E. E., da so pisanja, ki jih v postopkih producira A. A., nesmiselna in nelogična ter kažejo značilnosti pisanj, kakršna producirajo duševni bolniki. Glede na take dejanske ugotovitve pa je pravilen pravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da taka oseba ni primerna za skrbnico.

13Vse v prejšnjih odstavkih navedene okoliščine brez dvoma potrjujejo pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, da A. A. ni primerna oseba za izvajanje skrbništva nad predlagateljem. Zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z nadaljnjimi razlogi prvostopenjskega sodišča (in pritožbenimi navedbami, ki te ugotovitve izpodbijajo), da je A. A. od Doma C. večkrat zahtevala, naj ji izročijo (neobstoječi) denar B. B. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti izrecno zatrjevanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je vse pritožbe zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

¹ Delovanje CSD pri opravljanju različnih nalog, torej tudi skrbništva, lahko po potrebi nadzira socialna inšpekcija (102. in nadaljnji členi Zakona o socialnem varstvu).
² Četudi morda A. A. nima pisalnega stroja ali računalnika, je splošno znano, da so računalniki brezplačno na voljo v številnih javnih knjižnicah.
³ Študij medicine traja šest let, specializacija za psihiatra pa še dodatnih pet let (https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/specialiacije/testna-mapa/psihiatrija/vsebina-specializacije.pdf?sfvrsn=52862b36_2).