VSRS Sklep II DoR 423/2021

Predlog se zavrne.

1Upnik je kot singularni pravni naslednik A. A., d. d., na podlagi kreditne pogodbe zoper dolžnika kot poroka vložil predlog za izvršbo. Dolžnik se je branil z navedbami, da mu je banka po tem, ko je izpolnil dolgove glavnega dolžnika po drugih kreditnih pogodbah, dolg po predmetni kreditni pogodbi odpustila.

2Sodišče prve stopnje je ugodilo dolžnikovemu ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi, zavrnilo predlog za izvršbo, razveljavilo opravljena izvršilna dejanja in ustavilo izvršbo (I. točka izreka); izbrisalo zaznambo izvršbe na dolžnikovih nepremičninah, na katere je bila dovoljena izvršba (II. točka izreka) ter naložilo upniku, da dolžniku povrne njegove izvršilne stroške (III. točka izreka).

3Sodišče druge stopnje je pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga upnik predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je pritožbene navedbe revidenta v zvezi s podpisniki izjave z dne 8. 4. 2013 štelo za pritožbeno novoto, kršilo pravico revidenta do izjave?

2) Ali pravica do izjave obsega tudi nasprotno obveznost sodišča do seznanitve s strankinimi navedbami in opredelitve do teh navedb, v kolikor ne gre za prepozne, nedovoljene ali nerelevantne navedbe?

3) Ali je izjava o odpustu dolga, ki ne vsebuje podpisa zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca z ustreznim pooblastilom pravne osebe veljavna oziroma ali se takšna izjava lahko šteje za veljavni izraz pravno poslovne volje pravne osebe?

4) Ali lahko uslužbenec pravne osebe, ki nima posebnega pooblastila oziroma nima pooblastila za zastopanje pravne osebe v imenu pravne osebe, skladno z določbami prvega odstavka 319. člena Obligacijskega zakonika (OZ) poda veljavno izjavo o odpustu dolga?

5) Ali se ob odsotnosti veljavne izjave o odpustu dolga lahko za veljavno izjavo o odpustu dolga po prvem odstavku 319. člena OZ štejejo tudi konkludentna dejanja upnika, zlasti v primeru, ko si sama dejanja upnika med seboj nasprotujejo?

6) Ali odločitev upnika, da predloga za izvršbo za izterjavo zapadle in dospele terjatve ne vloži zoper vse dolžnike, ustvarja učinke odpusta dolga zoper takšnega dolžnika oziroma ima takšno ravnanje upnika učinek in posledice izjave o odpustu dolga s konkludentnim dejanjem?

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).