VSRS Sodba II Ips 280/2008

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je tožniku za duševne bolečine zaradi neutemeljenega odvzema prostosti (pripora) s sodbo na podlagi pripoznave prisodilo odškodnino v višini 1.825,66 EUR. V ostalem delu je tožbeni zahtevek (glede zneska, ki ga toženka ni pripoznala) zavrnilo. Tožniku je naložilo, da toženki povrne njene pravdne stroške.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika (v uvodu sodbe pomotoma navedeno pritožbo tožene stranke) zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču očita, da ni presodilo vseh listinskih dokazov, ki se nahajajo v spisu in ki že sami po sebi utemeljujejo precej višjo odškodnino, kot je bila prisojena tožniku. Navaja, da je svoje težave, občutja in stiske podrobno opisal v svojih vlogah. Zatrjuje kršitev načela kontradiktornosti, ker sodišče tožnika ni zaslišalo na (prvem) naroku 26. 9. 2005, ko je bil navzoč. Uveljavlja tudi kršitev ustavnih pravic iz 22. in 23. člena Ustave RS. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da zavrnilni del obeh sodb razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Revizijsko sodišče pritrjuje stališču pritožbenega sodišča, da je pomembno ločevanje strankinih navedb v pisnih vlogah od njene izpovedbe. Navedbe stranke so del trditvenega gradiva, ki ga sme sodišče vzeti za podlago svoje odločitve in izraz strankine procesne volje, zaslišanje stranke kot dokazno sredstvo pa so izjave vednosti, s katerimi se dokazujejo strankine navedbe o dejstvih.(1) Zato tožnik z revizijsko trditvijo, da je svoje težave, občutja in stiske podrobno opisal že v svojih vlogah, ne more uspeti.

7Revizijski očitek, da sodišče ni presodilo listinskih dokazov, ki se nahajajo v spisu, je vsebinsko očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 8. členom ZPP. Kršitev 8. člena ZPP je podana, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnim okvirjem proste dokazne ocene, torej takrat, ko ni vestna, skrbna in analitično sintetična. V obravnavanem primeru pa je sodišče druge stopnje ob enakem pritožbenem očitku razložilo, zakaj se na podlagi listinskih dokazov ni bilo mogoče prepričati o višini in obsegu škode, ki jo je utrpel tožnik. Zato sta nižji sodišči pravilno uporabili pravila o dokaznem bremenu (primerjaj 215. člen ZPP). Prosta dokazna ocena ne izključuje možnosti, da ostane določena trditev nedokazana(2). Zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

8Tudi očitek, da bi sodišče moralo tožnika zaslišati na naroku dne 26. 9. 2005, na katerem je bil navzoč, ne utemeljuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Tožnik je predlagal dokaz s svojim zaslišanjem in sodišče je sklenilo, da se ta dokaz izvede, potem pa je bilo v tožnikovi dispoziciji, ali se bo ta dokaz izvedel. Ker tožnik kljub pravilnemu vabljenju ni prišel na zaslišanje, je sodišče prve stopnje utemeljeno opustilo predlagani dokaz z njegovim zaslišanjem. Na tako možno posledico svojega izostanka je bil tožnik opozorjen v prejetem vabilu na zaslišanje stranke.

Nadalje ni utemeljen revizijski očitek, da je bilo s tem, ko tožnik ni bil zaslišan, kršeno načelo kontradiktornosti v pravdnem postopku (22. člen URS). Pravica do obojestrankega zaslišanja (kontradiktornost) kot pravica do izjave v postopku nima zveze z zaslišanjem strank kot dokaznim sredstvom. Pri obravnavani pravici ne gre za to, da se stranko zasliši (kot dokaz), pač pa da se stranki zagotovi možnost izjavljanja.(3) Pravico, da se izjavi, stranka v pravdnem postopku uresničuje s pisnimi vlogami ter z navajanjem na glavni obravnavi in ta pravica z odločitvijo sodišča, da ne izvede dokaza z zaslišanjem strank, v nobenem primeru ne more biti prekršena.(4) Zato tudi zatrjevana kršitev ustavnih pravic ni podana.

9Ker v obravnavani zadevi tožnik ni uspel izkazati, da je trpel tako močne duševne bolečine, da pripoznani znesek ne predstavlja pravičnega zadoščenja za utrpelo škodo zaradi neutemeljenega odvzema prostosti (pripora), sta nižji sodišči ravnali pravilno, ko sta v ostalem delu zavrnili tožnikov tožbeni zahtevek.

10Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno tožnikovo revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Zobec J., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 507.

Op. št. (2): Zobec J., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 87.

Op. št. (3): Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 231.

Op. št. (4): Sklep US RS Up 259/03 z dne 7. 4. 2003.