UPRS sodba U 179/2008

Tožbi se ugodi. Odločba direktorice Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije, št. 30-000084/2006 z dne 27. 9. 2007 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Z izpodbijano odločbo je direktorica Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije kot prvostopni organ odmerila tožeči stranki zbornični prispevek za leto 2006 v znesku 678,38 EUR oziroma 162.567,00 SIT. Prispevek je bil odmerjen glede na osnovo za izračun zborničnega prispevka v višini zneska amortizacije in kalkuliranih plač v preteklem letu po stopnji C v višini 0,20 % od osnove. Tako odmerjen zbornični prispevek pa je bil, skladno s sporazumom z Gospodarsko zbornico Slovenije, zmanjšan za 50 %.

Zoper prvostopno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, kot drugostopni organ, z odločbo št. 421-274/2007 z dne 3. 3. 2008 zavrnilo. V obrazložitvi se drugostopni organ sklicuje na določbe Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (Uradni list RS, št. 69/2004,v nadaljevanju ZKGZ), ki članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Sloveniji ureja v 2. poglavju. Po določbi 8. člena omenjenega zakona so člani zbornice fizične in pravne osebe, določene z ZKGZ (obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe (prostovoljni člani). V 9. in 10. členu ZKGZ so določene fizične in pravne osebe, ki so obvezni člani zbornice, kar se povezuje z volilno skupino. Skladno z 10. členom ZKGZ so obvezni člani zbornice pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju RS, razen oseb javnega prava ali se ukvarjajo pretežno s kmetijsko gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na pravno obliko. V 3. členu ZKGZ je določeno, da pojem kmetijstva in gozdarstva po tem zakonu obsega vse dejavnosti, ki po standardi klasifikaciji dejavnost, spadajo v kmetijstvo, razen storitev za rastlinsko predelavo in živinorejo ter lovstva, gozdarstvo, razen storitev za gozdarstvo, ribištvo in ribogojstvo, razen storitev povezanih z ribištvom in storitev povezanih z ribogojstvom. Na podlagi 5. odstavka 22. člena ZKGZ in 17. člena Statuta kmetijske gozdarske zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 64/2001 in naslednji, v nadaljevanju Statut) je Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije sprejel sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijske gozdarske zbornice Slovenije za leto 2006 (Uradni list RS, št. 118/2005, v nadaljevanju Sklep), ki v 1. členu določa, da se za odmero zborničnega prispevka za to leto uporabljajo stopnje določene v 73. členu Statuta. Sklicuje se še na 6. člen Statuta in 3. člen ZKGZ. V nadaljevanju še pojasnjuje, da obveznost plačevanja članarine sama po sebi ni v neskladju z Ustavo. Če bi bilo članstvo v KGZS prostovoljno, bi bila tudi višina članarine stvar dogovora med člani. Ker je zakonodajalec ustvaril KGZS kot osebo javnega prava in ji podaril določeno stopnjo statutarne avtonomije, zgolj dejstvo, da je določitev višine članarine prepustil zborničnim organom tudi v primeru obveznega članstva, ustavno ni sporno. Zato 2. in 5 odstavek 22. člena ZKGZ nista v neskladju z Ustavo. Članarina, ki so jo po ZKGZ dolžni plačevati subjekti, je namenjena izključno financiranju dejavnosti KGZS. Iz dokumentov konkretne zadeve je razvidno, da je Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije dne 14. 11. 2007 pritožniku poslala dopis. Iz njega izhaja, da je zbornica dne 4. 10. 2007 z zaprosilom zaprosila AJPES za posredovanje podatkov glavnih dejavnosti pritožnika za leta 2004, 2005 in 2006. Iz dopisa izhaja, da je iz odgovora AJPES razvidno, da je imel pritožnik do dne 19. 7. 2007 kot glavno dejavnost registrirano vinogradništvo, ki je uvrščeno v kmetijsko dejavnost. Sprememba glavne dejavnosti, registrirana dne 19. 7. 2007, ne more vplivati na odmero zborničnega prispevka za leto 2006, kar je pravilno ugotovil že prvostopni organ. V skladu z veljavnimi predpisi se pri odmeri upošteva stanje v uradnih evidencah na dan 30. 6. v letu, v katerem se odmera zbornični prispevek, v smislu 2. člena Sklepa.

Tožeča stranka se z odločitvijo upravnih organov ne strinja in odločbo izpodbija s tožbo. V njej navaja, da neupravičeno odmero zborničnega prispevka ne potrjujejo zgolj potrdilo AJPES, ki je bilo priloženo že pritožbi zoper odločbo o odmeri zborničnega prispevka z dne 17. 9. 2007, ampak tudi odločba Carinskega urada Maribor št. 425-01/11/1999/7800-001 z dne 6. 2. 2004, iz katere je mogoče razbrati, da se družba A. d.o.o., ki se je preimenovala v B. d.o.o. in je prenesla sedež poslovanja najprej na naslov ... in nato na naslov ..., že od leta 2004 ne ukvarja več z dejavnostjo proizvodnje vina. To potrjuje tudi redni izpisek iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da je tožeča stranka ustanovila novo družbo imenovano C., na katero je prenesla dejavnost vinogradništva in sadjarstva. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, naj njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe in vztraja pri odločitvi. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave, skladno z določbo 2. alinee 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Glede na navedbe v tožbi in podatke upravnih spisov je med strankama sporno, ali je tožnik zavezanec za plačilo zborničnega prispevka. Zbornica je kot organ prve stopnje izdala odločbo o odmeri zborničnega prispevka tožnika na podlagi 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP). Po določbi 2. točke 1. odstavka omenjenega člena namreč lahko organ odloča po skrajšanem postopku in takoj odloči o stvari, med drugim tudi tedaj, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in ni treba posebej zasliševati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik v pritožbi zgolj navedel, da je gospodarska družba, ki se je v preteklosti ukvarjala tudi z vinogradništvom, vendar se s to dejavnostjo ne ukvarja več. S to dejavnostjo se tudi v letu 2006 ni več ukvarjal in ni izpolnjeval pogojev za obvezno članstvo v zbornici, saj tedaj ni imel v lasti kmetijskih zemljišč in se ni ukvarjal več s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo. Tožnik je tako šele tedaj imel možnost udeleževati se postopka, ki je bil uveden po uradni dolžnosti. Po presoji sodišča bi moral drugostopni organ sam ali po prvostopnem organu ugotoviti, ali so pri tožniku podani vsi pogoji za zaključek, da se tožnika uvrsti med zavezance za plačilo zborničnega prispevka in ali mu je prispevek pravilno odmerjen. Obvezni člani zbornice so namreč fizične osebe, ki so določene z zakonom, na podlagi 1. odstavka 8. člena ZKGZ. Fizične osebe, obvezni člani zbornice, so določeni v 9. členu ZKGZ. Tožnik mora izpolnjevati tako pogoje iz 1. alinee 1. odstavka omenjenega člena kot tudi kumulativno še dva pogoja in sicer, da za svoj račun opravlja kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in da katastrski dohodek dosega določeno višino. V ponovljenem postopku bo zato potrebno, preden se odmeri zbornični prispevek, ugotoviti, ali tožnik, ki zatrjuje, da ni lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov na območju RS in da ne opravlja kmetijske, gozdarske ali vinogradniške dejavnosti, izpolnjuje pogoje za uvrstitev med zavezance za plačilo zborničnega prispevka. Ker sta tako zbornica kot prvostopni organ kot tudi organ druge stopnje izhajala zgolj iz potrdila AJPES-a, sta glede na pritožbeni ugovor opustila ugotavljanje oziroma preverjanje pravno pomembnega dejstva. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Sodišče je zato tožbi ugodilo, na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1, ker je bilo v postopku dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno. V ponovljenem postopku bo potrebno izpolnjevanje pogojev za odmero zborničnega prispevka pri tožniku v letu 2006 ponovno ugotoviti, ob upoštevanju napotkov iz te sodbe.