8. člen ZKGZ

ZKGZ določa domnevo, da so obvezni člani zbornice in s tem zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A osebe, ki opravljajo kmetijsko in gozdarsko dejavnost. Za odmero zborničnega prispevka zadostuje izkazano lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun. Tožnik zato ne more biti uspešen z navedbami, da ZKGZ določa tri kumulativne pogoje za obvezno članstvo v KGZ (lastništvo kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč, njihovo dejansko obdelovanje in dejansko pridobivanje prihodkov iz naslova obdelovanja ter katastrski dohodek), kot tudi ne z navedbami, da ZKGZ obvezno članstvo pogojuje z opravljanjem dejavnosti, to je z aktivnim delovanjem na kmetijskih in gozdnih površinah ter s pridobivanjem koristi od njih. Ureditev obveznega članstva v KGZS in posledično plačevanje zborničnega prispevka je že presojalo tudi Ustavno sodišče, ki je v odločbi U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003 presodilo, da prvi odstavek 8. člena, prva alineja prvega odstavka 9. člena ter drugi in četrti odstavek 22. člena ZKGZ niso v neskladju z Ustavo.

Prvostopenjski organ je tožniku utemeljeno odmeril in naložil v plačilo zbornični prispevek za leto 2019. Pristojni organ lahko sprejme zaključek o obveznem članstvu fizične osebe v KGZS, če ugotovi, da je ta oseba lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč, katerih katastrski dohodek, ugotovljen po ZUKD-2, dosega z ZKGZ predpisano višino, in na ta zaključek opre odločbo o odmeri zborničnega prispevka, ki se izda na podlagi 25.b člena ZKGZ. Sodna praksa Upravnega sodišča v zvezi z vprašanjem, ali je dejansko opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti glede na prvo alinejo prvega odstavka 9. člena ZKGZ relevantno pravno dejstvo v postopku odmere zborničnega prispevka, ni bila vedno povsem enotna. V sodbah U 1670/2002 z dne 2. 9. 2004 in U 1726/2009 z dne 6. 7. 2010 je sodišče zavzelo stališče, da je treba ugotavljati dejansko opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti. Vendar pa je nato od tega stališča odstopilo in sprejelo drugačno stališče (ki ga pri izpodbijani odločitvi upošteva toženka), in to ne le v sodbi, na katero se sklicuje drugostopenjski organ (I U 628/2012 z dne 12. 11. 2012), pač pa npr. tudi v sodbah U 119/2008 z dne 2. 6. 2010, II U 463/2009 z

Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Ker je KGZS javnopravna oblika združevanja, tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji Ustavnega sodišča v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v KGZS in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da te določbe ZKGZ niso v neskladju z Ustavo.

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odločitev, da je tožnik glede na doseženi katastrski dohodek obvezni član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in s tem zavezanec za plačilo zborničnega prispevka za leto 2018, nepravilno sprejela na podlagi prvega odstavka 9. člena ZKGZ, kot je bil v veljavi le do dne 17. 3. 2008 in ga zato ni dopustno uporabiti za odločanje o zborničnem prispevku za leto 2018.

Glede na to, da tožeča stranka ne dosega zakonsko določenega cenzusa katastrskega dohodka, ni izpolnjen eden izmed pogojev za obvezno članstvo v KGZ. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi napačno sklicuje na določbe prvega odstavka 9. člena ZKGZ, ki je bil veljaven do dne 17. 3. 2008 in je v 1. alineji prvega odstavka določal mejno vrednost katastrskega dohodka kot podlago za obvezno članstvo v KGZ. Ta je v letu 1998 znašala najmanj 20.000 SIT, ta znesek pa se je valoriziral v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije (Ur. list RS 26/2008, ZKGZ-B) pa je v 3. členu besedilo 1. alineje prvega odstavka 9. člena spremenil tako, da je besedilo ''v letu 1998 najmanj 20.000 SIT'' nadomestil z besedilom ''v letu 2007 najmanj 167,00 EUR''. V prehodnih in končnih določbah 8. člena je določil, da se članom zbornice, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo v zbornici po tem zakonu, zbornični prispevek za leto 2008 ne odmeri, posledično pa tudi v naslednjih letih v primeru nedoseganja tega dohodkovnega cenzusa zborničnega prispevka ni mogoče odmeriti.

Zbornica je javnopravna oblika združevanja, zato tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji US RS v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v Zbornici in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave.

Z izpodbijano odločbo je bil tožniku odmerjen zbornični prispevek za leto 2017 kot lastniku kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji, katerih katastrski dohodek je v letu 2017 dosegel 271,72 EUR (ta dejstva v zadevi niso sporna). Po razlogovanju organa, ki ga ta opira na upravnosodno prakso, pa dejstvo, na katero (med drugim) ZKGZ veže obvezno članstvo, to je opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti, zakon določa kot zakonito domnevo na podlagi lastništva kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganja katastrskega dohodka iz teh zemljišč in gozdov, ter zato za odmero zborničnega prispevka zadostuje izkazano lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun.

Lastništvo zemljišča ni sporno, zato je tožnik kot njegov lastnik na podlagi tretje alineje prvega odstavka 23. člena ZKGZ zavezan k plačilu zborničnega prispevka.

Dejstvo, na katero zakon veže obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici, je opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.

Ob upoštevanju določb ZKGZ in Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2012 ter ob tem, da je katastrski dohodek tožnika za obravnavano obdobje znašal 114,14 EUR, je ugotoviti, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna in zakonita.

Pogoj za plačilo zborničnega prispevka je članstvo v zbornici. V zadevi je sporno, ali je tožnik bil v letu 2012 član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Iz dopisa z dne 25. 2. 2014 izhaja, da tožnik ni bil nikoli zavarovan kot zavarovanec, ki opravlja samostojno kmetijsko dejavnost ter da je bil dejansko vključen v prostovoljno zavarovanje kot brezposelna oseba. Omenjena ugotovitev se po presoji sodišča v celoti sklada z navedbami in dokazili tožnika v tožbi. Tožena stranka je torej nepravilno ugotovila dejansko stanje zadeve in zanj nepravilno uporabila materialno pravo.

Tožniku je bil zbornični prispevek pravilno odmerjen kot osebi iz prve alinee prvega odstavka 10. člena ZKGZ, to je kot pravni osebi, ki ni oseba javnega prava ter je lastnica kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije, in ki je glede na 8. člen ZKGZ član zbornice. Za take osebe po prvem odstavku 23. člena ZKGZ velja, da so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A. Za obveznega člana šteje po samem zakonu, ker je zasebna pravna oseba in ker je po uradnih podatkih zemljiškega katastra in zemljiške knjige lastnik kmetijskih zemljišč.

Kot kmetijsko je šteti zemljišče, ki je po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirano kot kmetijsko zemljišče. Za javne listine velja domneva, da so dejstva, ki se v listini potrjujejo, resnična. Stranka pa lahko dokazuje, da dejstva, ki so navedena v potrdilu, niso resnična. V tem smislu je tožnici treba dopustiti ugovarjanje dejanskega stanja v obsegu preverjanja pravilnosti podatka, vpisanega v zemljiškem katastru.

Zbornični prispevek obvezno plačujejo člani zbornice, ki izpolnjujejo zakonske pogoje (9. in 10. člen ZKGZ). Pri tem ni bistveno, ali je takšna oseba lastnik ali solastnik kmetijskega zemljišča oziroma gozda. Za lastnika in solastnika kmetijskih zemljišč ali gozda namreč velja, da opravlja kmetijsko dejavnost, solastnik na sorazmernem idealnem delu svojega zemljišča, torej pridobivata tudi katastrski dohodek. Glede na to, da zbornični prispevek plačujejo fizične osebe od dobljenega katastrskega dohodka in ne od celotnega kmetijskega gospodarstva, je odločitev organa prve stopnje pravilna.

Za odmero zborničnega prispevka zadostuje izkazano lastništvo kmetijskih zemljišč in gozdov ter doseganje predpisanega katastrskega dohodka za svoj račun. Ustavno sodišče v odločbi U-I-283/99 z dne 20. 3. 2003 že odločilo, da prvi odstavek 8. člena, prva alinea prvega odstavka 9. člena ter drugi in četrti odstavek 22. člena ZKGZ niso v neskladju z Ustavo. Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave RS. KGZ je javnopravna oblika združevanja, zato tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave.

Pri odločanju o odmeri zborničnega prispevka se upravni organ utemeljeno opira na podatke iz uradnih evidenc, iz katerih izhaja, da je tožnik na relevanten dan (30. 6. tekočega leta) imel kot glavno registrirano vinogradniško dejavnost.

Preden se odmeri zbornični prispevek, je treba ugotoviti, ali tožnik, ki zatrjuje, da ni lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov na območju RS in da ne opravlja kmetijske, gozdarske ali vinogradniške dejavnosti, izpolnjuje pogoje za uvrstitev med zavezance za plačilo tega prispevka. Ker sta tako zbornica kot tudi organ druge stopnje izhajala zgolj iz potrdila AJPES-a, sta glede na pritožbeni ugovor opustila ugotavljanje oziroma preverjanje pravno pomembnega dejstva.

Zbornični prispevek se odmeri vsakemu (so)lastniku kmetijskega zemljišča samostojno od njegovega katastrskega dohodka. Članstva v Odvetniški zbornici pri odmeri prispevka ni mogoče upoštevati.

V obravnavanem primeru je sporna odmera zborničnega prispevka za leto 2008. Po določbi 2. odstavka 23. člena ZKGZ-UPB1 je osnova za zbornični prispevek A katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen za preteklo leto po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka, in za fizične osebe katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara ali drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma katastrski dohodek, zmanjšan za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino. Stopnja za odmero zborničnega prispevka A znaša 4 % od osnove, vendar ne manj kot pavšalni znesek v višini 2.000,00 SIT. V odločbi organa prve stopnje ni mogoče preveriti osnove za odmero, zato odločbe ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

Obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije določa ZKGZ za tiste fizične osebe, ki kot lastniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek v letu 1998 dosega najmanj 20.000 tolarjev.