VSRS Sodba I Up 998/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 19.10.2004, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Upravne enote Ptuj z dne 20.11.2002. S to odločbo je prvostopni organ zavrnil zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo premoženja bivše zadruge A., ker P. zadruga B. z.o.o., kot vlagateljica zahtevka ni izkazala pravnega nasledstva po zadrugi A.

Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi tožene stranke ter pravni in dejanski podlagi na kateri temelji izpodbijana odločba. V razlogih izpodbijane sodbe je navedlo, da tožeča stranka uveljavlja vračanje zadružnega premoženja v smislu določb 65. do 68. člena Zakona o zadrugah (ZZad). Pojasnjuje vsebino teh zakonskih določb in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se na njihovi podlagi lahko vrne podržavljeno zadružno premoženje. V obravnavanem primeru je iz pisne dokumentacije razvidno, da tožeča stranka kljub svojemu zatrjevanju, ne z izpiski iz sodnega registra in ne z drugimi relevantnimi dokumenti v upravnem postopku ni uspela dokazati, da bi bila pravna naslednica bivše zadruge A. ali bivšega M. kombinata C.C. Ni sporna okoliščina, da je bilo podjetje M. kombinat C.C. pravni naslednik po zadrugi A., vendar to za odločitev v obravnavani zadevi ni relevantno, saj tožeča stranka ni uspela dokazati pravnega nasledstva za nobeno od obeh navedenih organizacij. Izpiski iz sodnega registra, ki so v upravnih spisih, tega pravnega nasledstva ne izkazujejo. Pritrdilo je stališču tožene stranke, ki je ugotovila, da bi lahko vračanje spornega premoženja v obravnavanem primeru, glede na določbe 3. točke 1. odstavka 66. člena ZZad, uveljavljala le zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in ki združuje zadružne organizacije in organizacije kooperantov z enako ali podobno dejavnostjo kot prejšnja (razlaščena) zadruga. Ta zadružna zveza pa bi lahko potem to premoženje dodelila drugi zadrugi, oziroma ravnala z njim v skladu z nadaljnjimi določbami 3. točke 1. odstavka 66. člena ZZad.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na tožbene navedbe ter na strokovno mnenje Instituta za gospodarsko pravo Maribor. Glede pravnega nasledstva po T. Kooperaciji A., pojasnjuje, da T. Kooperacija A. ni nikoli prenehala, saj bi to bilo mogoče le z likvidacijo ali s stečajem.

Šlo je za tako imenovano prenosno pravno nasledstvo, ker je na tožečo stranko v celoti prešla dejavnost, ki jo izvajajo isti kooperanti z istim premoženjem na območju nekdanje T. Kooperacije A, ki je pa nesporno naslednica zadruge A. iz leta 1948. Izpisek iz sodnega registra ne more biti edina podlaga za odločitev o pravnem nasledstvu bivše zadruge A. Glede teh pomembnih okoliščin tožena stranka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, kar je imelo za posledico tudi napačno uporabo materialnega prava. Zato predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ampak sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Na podlagi 5. odstavka 72. člena ZUS je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja mogoče uveljavljati samo tedaj, kadar oziroma kolikor sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Tožeča stranka je uveljavljala v pritožbi ta pritožbeni razlog, vendar ga pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati, saj to presega okvir možne presoje v pritožbenem postopku.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi odgovorilo na vse pomembne in odločilne tožbene trditve ter svoje stališče glede neobstoja pravnega nasledstva med tožečo stranko in bivšo zadrugo A. prepričljivo obrazložilo. Pritožbeno sodišče se strinja, da iz dokumentacije, predložene v upravnem in sodnem spisu, ne izhaja, da se je statusno preoblikovala tista kmetijska zadruga, po kateri želi pritožnica izkazati pravno nasledstvo, in da po oceni sodišča dokazov o pravnem nasledstvu ne mora biti, ker je bila zadruga A. zaradi pripojitve podjetju M. kombinat C. C. iz registra izbrisana.

Neutemeljen je tudi očitek nepravilne uporabe materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. ZZad je v 73. členu omogočil novo formiranje zadruge iz dela podjetja, organiziranega iz nekdanje zadruge in dal pravico do denacionalizacije. Z navedeno določbo tega zakona je predviden postopek, da se izkazuje pravno nasledstvo, ki mora biti razvidno iz vpisa v ustrezen register. V obravnavanem primeru postopek ustanovitve tožeče stranke ni potekal po določbi 73. člena ZZad, zato pravno nasledstvo tožeče stranke po nekdanji zadrugi A. z vpisom v sodni register niti ne more biti izkazano. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev pa izhaja tudi pravilen sklep, da tožeča stranka ni upravičenec do denacionalizacije premoženja po nekdanji zadrugi A.

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati pritožbeni ugovori. Za odločitev o zadevi je pomembno samo ali je izkazano pravno nasledstvo po nekdanji zadrugi A. Pravilen je sklep prvostopnega sodišča, da je pravno nasledstvo pravnih oseb treba razumeti kot pravno nasledstvo v statusnem smislu. Za odločitev zato ni pomembno delovanje tožeče stranke na istem območju, opravljanje enakih poslov in tudi ne istih oseb, saj to še ne zagotavlja pravnega nasledstva po bivši zadrugi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (člen 73 ZUS).