66. člen ZZad

Organ bi moral presoditi zahtevek Č. in ugotoviti, ali ga je uveljavljala po 2. ali 3. točki 66. člena ZZad, ter nato glede na postavljen zahtevek ugotavljati dejansko stanje. Kolikor je Č.uveljavljala zahtevek po 3. točki 66. člena ZZad, bi moral organ raziskati dejansko stanje v tem okviru, torej ali je bila Č. zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije in organizacije kooperantov z enako ali podobno dejavnostjo kot prejšnja zadruga. Seveda pa mora to veljati tudi za njeno procesno pravno naslednico – tožnico. Ugotovitev relevantnih okoliščin v zvezi s 3. točko 66. člena ZZad pa izpodbijana odločba ne vsebuje.

Razlogi po oceni sodišča ne dajejo utemeljene podlage za zaključek, da gre za premoženje, ki je bilo po svojem izvoru zadružno premoženje, kot tudi, da je zgolj zaradi dejstva, da je prišlo do odvzema zemljišč iz posesti zaradi postopka likvidacije (ki je bila, kot je to razlogoval organ, posledica spremembe zakona v letu 1965 oziroma spremembe celotnega koncepta zadružništva), šteti, da gre za krivičen odvzem.

Iz (naslovne strani) zahteve A. (z dne 6. 12. 1993) izrecno izhaja, da je to zahteva za vračilo zadružnega premoženja na podlagi 65. člena ZZad, vložena zaradi denacionalizacije premoženja B.; iz same vsebine zahteve v nadaljevanju pa tudi jasno izhaja, da se zahtevek glasi na vrnitev lastninskega deleža A. v Ljubljani v podržavljeni B. To pa je zahteva za vrnitev premoženja kapitalske družbe (med premoženje po 8. členu ZDen štejejo tudi kapitalski deleži kapitalskih družb), do katere je upravičen delničar oziroma družbenik kapitalske družbe. V obravnavani denacionalizacijski zadevi je Ministrstvo za finance v izpodbijani 1. točki izreka odločilo o zahtevi za vrnitev alikvotnega dela delniškega kapitala A. v Ljubljani v podržavljeni B. (torej v zadevi denacionalizacije banke) torej je glede na 2. točko prvega odstavka 54. člena ZDen odločilo kot stvarno pristojni organ.

Revidentka ni predložila dokazov o tem, kaj so predstavljala v aktih o ustanovitvi zadevnih zadružnih podjetij navedena osnovna in obratna sredstva, katerih vrednost je bila v teh aktih sicer navedena, niti ne, ali so bila ta sredstva last zadružne zveze niti, ali je s strani Glavne zadružne zveze LRS (v nadaljevanju GZS) najete kredite odplačala GZS. Ker, kot izhaja iz v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, predloženi dokazi v obravnavani zadevi niso omogočali ugotovitve upravičenosti zahteve za vračilo zadružnega premoženja, je bila po presoji Vrhovnega sodišča zahteva za vračilo neizkazano vloženega zadružnega premoženja pravilno zavrnjena.

Podpisana in ratificirana meddržavna pogodba v ničemer ne ovira ali onemogoča odločanja o zahtevkih vlagateljev za vračilo premoženja zadružne organizacije v skladu z določbami Zakona o zadrugah. Po navedenem zakonu se vrača premoženje zadružnih organizacij in med drugim tudi premoženje zadružnih zvez, za kar gre v navedeni zadevi. Iz listin v upravnih spisih je razvidna pravna kontinuiteta zadružnih podjetij, na katera je bilo preneseno oziroma vloženo obravnavano premoženje.

ZZad je stopil v veljavo 28. 3. 1992, kar pomeni, da se je rok za uveljavljanje zahtev za vračilo zadružnega premoženja glede na določbe 64. člena ZDen iztekel 28. 3. 1994. Zato ni mogoče šteti, da je tožnica z vlogo z dne 13. 11. 1996 pravočasno uveljavljala vračilo zadevnih zemljišč.

Podpisana in ratificirana meddržavna pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij v ničemer ne ovira ali onemogoča odločanja o zahtevkih vlagateljev za vračilo premoženja zadružne organizacije v skladu z določbami ZZad. Zato niso utemeljeni tožbeni ugovori, da bi bilo potrebno predmetni postopek zaradi omenjene meddržavne pogodbe prekiniti. Navedeno premoženje, ki se vrača po ZZad je prešlo neodplačno na drugega uporabnika zaradi statusnih sprememb (podlaga je samoupravni sporazum in referendumska odločitev).

Po 74. členu ZZad je z uveljavitvijo ZZad premoženje, ki so ga imele zadruge, postalo zadružno premoženje, torej to premoženje, tudi če ga je zadruga kasneje razdružila in je bilo preneseno na pravno osebo izven zadružne oblike organiziranosti, ne more biti predmet vračanja po 65. členu ZZad.

Tožeča stranka ni izkazala upravičenosti do denacionalizacije premoženja, ki je bilo podržavljeno tiskarni, saj so po določbi 13. člena ZDen upravičenci do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb delničarji oziroma družbeniki. Ker tožeča stranka ne sodi med osebe iz 66. člena ZZad, ni upravičenka do denacionalizacije teh nepremičnin, zato je bila njena denacionalizacijska zahteva v navedenem delu tudi pravilno zavrnjena.

Pravno nasledstvo vlagateljice zahteve ni bilo izkazano, saj je prišlo do statusne spremembe na podlagi izločitve pravne prednice vlagateljice zahteve iz sestava Kmetijskega kombinata DDD, pri čemer je sporno zadružno premoženje ostalo v Kmetijskem kombinatu DDD.

Ob dejstvu, da med strankami ni spora o tem, da je kmetijska zadruga E. pravni subjekt, ki v dejanskem in poslovnem smislu več ne živi (nima premoženja, nima organov, ne posluje) in da je vpisan v sodnem registru zgolj zaradi nedoslednosti oziroma ker ni bilo formalnega predlagatelja izbrisa tega subjekta, sodišče pritrjuje pravnemu stališču organa prve stopnje, ki je ob siceršnjem izpolnjevanju vseh drugih pogojev, ki jih ZZad določa glede vračanja zadružnega premoženja, odločil, da se zadružno premoženje vrne tožnici.

V postopku denacionalizacije mora pravno nasledstvo po podržavljeni zadrugi dokazati novonastala zadružna organizacija ali organizacija kooperantov.

Ni pogojev za denacionalizacijo, če nova zadruga ni izkazala subjektivitete kot naslednica prejšnje zadruge, člani bivše zadruge pa tudi niso upravičeni do vračila.

Ker je tožeča stranka nastala s preoblikovanjem ene od temeljnih organizacij združenega dela v sestavi delovne organizacije Kmetijski kombinat B., ne more biti upravičena do denacionalizacije za navedeno premoženje, saj je bilo predmet prostovoljnega razpolaganja s strani Kmetijskega kombinata B., v katerega sestavi je bila tudi predhodnica tožeče stranke.

Določbo 2. odstavka 65. člena ZZad o vračanju zadružnega premoženja, združenega, vloženega ali prenesenega na podlagi pogodbe ali samoupravnega sporazuma na podjetje oziroma drugo pravno osebo, ki pa ni bilo vrnjeno, niti ni prenehala pravica do vračila, je treba razlagati, da se nanaša na premoženje, ki ga je zadruga na podlagi pogodbe ali samoupravnega sporazuma vložila, združila ali prenesla na drugo podjetje s pravico vračila, in sicer iz poslovnih razlogov, na primer udeležbe na dobičku.

Vrednost podržavljenega premoženja se v skladu s 44. in 85. členom ZDen določi po stanju premoženja v času podržavljenja in po vrednosti na dan izdaje odločbe o denacionalizaciji po metodologiji in predpisih, izdanih na podlagi 44. člena ZDen.

Zakon o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic ni pravni temelj za podržavljenje.

Pravno nasledstvo zadruge se presoja po predpisih statusnega prava. Izkazuje se z vpisi v ustrezen register. Izbris zadruge iz registra pomeni, da je prenehala obstajati. Tudi če je njeno premoženje prevzela druga zadruga, ne gre za statusno spremembo v tem smislu, da bi bila podana pravna kontinuiteta prve zadruge z drugo. Če ni zadružne organizacije, niti njenega pravnega naslednika za, lahko vračilo veljavno zadružna zveza, ki posluje na območju prejšnje zadruge in združuje zadružne organizacije z enako ali podobno dejavnostjo, kot prejšnja zadruga.

Iz upravnih spisov namreč izhaja, da se društvo, registrirano kot zadruga z omejeno zavezo, po letu 1945 ni statusno preoblikovalo ali pridružilo nobeni izmed statusnih oblik novih zadružnih organizacij, tožeča stranka pa tudi ni izkazala pravne kontinuitete z društvom kot zadrugo, to je, da bi bila sama statusno oblikovana kot zadružna organizacija v skladu z določbami 2. odstavka 57. člena, 65. in 66. člena ZZad.

Zakon o zadrugah posebej ureja, katero premoženje se vrača in upravičence do tega vračila. V vsem drugem se za vračanje zadružnega premoženja uporabljajo predpisi o denacionalizaciji.