VSL Sklep I Ip 1097/2021

I. Pritožba tretjih zoper sklep z dne 17. 5. 2021 na r. št. 55 spisa se zavrne in se sklep potrdi.

II. Tretja sama krijeta svoje stroške pritožbe zoper sklep z dne 17. 5. 2021 na r. št. 55 spisa.

III. Pritožba tretjega zoper sklep z dne 17. 5. 2021 na r. št. 56 spisa se zavrne in se sklep potrdi.

IV. Tretji sam krije svoje stroške pritožbe zoper sklep z dne 17. 5. 2021 na r. št. 56 spisa.

V. Pritožba dolžnika zoper sklep z dne 23. 6. 2021 se zavrne in se sklep potrdi.

O pritožbi zoper sklep z dne 17. 5. 2021 na r. št. 55 spisa

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zahteva za odpravo nepravilnosti tretjih oseb A. A. in družbe B. d. o. o. z dne 24. 3. 2021 zavrne (I. točka izreka sklepa), da tretja A. A. in B. d. o. o. sama nosita svoje stroške postopka o zahtevi za odpravo nepravilnosti (II. točka izreka sklepa), in da morata tretja A. A. in B. d. o. o. upniku v roku 8 dni povrniti 186,66 EUR stroškov postopka o zahtevi za odpravo nepravilnosti, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (III. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožujeta tretja zaradi vseh pritožbenih razlogov, predlagata vrnitev neupravičeno zarubljenih sredstev in priglašata pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

5Po prvem odstavku 52. člena ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storil pri opravljanju izvršbe. Odprava nepravilnosti je posebno pravno sredstvo, ki ga lahko uveljavljajo stranke in drugi udeleženci v postopku v primeru nepravilnega ravnanja pri izvedbi izvršbe. Z zahtevo za odpravo nepravilnosti stranke oziroma udeleženci preprečijo neposredno učinkovanje nepravilnih dejanj pred nastopom pravnih posledic teh dejanj. To pa pomeni, da je taka zahteva lahko učinkovita in doseže svoj namen le do nastopa pravnih posledic grajanega dejanja, ki jih sodišče s tem pravnim sredstvom ne more odpraviti. Namen zahteve za odpravo nepravilnosti je v tem, da se izvršba pravilno nadaljuje in dokonča. Vsaka kršitev Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju Pravilnik) še ne predstavlja podlage za ukrepanje izvršilnega sodišča na podlagi zahteve za odpravo nepravilnosti po 52. členu ZIZ. Drugačno stališče pritožnikov je zmotno.

6Neutemeljeno pritožnika uveljavljata, da izvršitelj ne bi smel opraviti rubeža, ker je bila upniku v odstop ponujena terjatev, s katero naj bi dolžnik prostovoljno poplačal svojo obveznost napram upniku. Izvršilna dejanja je dovoljeno opravljati vse dokler terjatev upnika ni v celoti poplačana (prim. 3. člen ZIZ) – potencialno bodoče poplačilo iz drugega premoženja na to v ničemer ne vpliva. Skladno z drugim odstavkom 53. člena Pravilnika mora izvršitelj sprejeti od dolžnika ali tretjega le plačila ali druge dajatve, ki so predmet izvršbe ali zavarovanja. Tretji plačila ali dajatve, ki bi bila predmet izvršbe, upniku ni ponudil, izvršitelj pa ni bil dolžan preizkušati terjatve, ki je bila upniku ponujena v odstop. Izvršilnih dejanj ni bil dolžan prekiniti ne glede na to, da upnik pri dejanju ni bil prisoten. Bistveno je, da terjatev upnika ob rubežu še ni bila poplačana. O v odstop ponujeni terjatvi se je sodišče prve stopnje v zadostni meri opredelilo na 8. strani izpodbijanega sklepa.

7Ne drži, da zapisnik o opravljenem rubežu nima vseh predpisanih sestavin. Skladno z 58. členom Pravilnika mora zapisnik o opravljenem izvršilnem dejanju vsebovati: ime, priimek in sedež izvršitelja; označbo spisa izvršitelja; kraj in čas sestave zapisnika; ime in sedež sodišča oziroma drugega pristojnega organa, ki je izdal akt o določitvi; opravilno številko izvršilne zadeve oziroma zadeve zavarovanja; upnikovo in dolžnikovo ime, priimek in naslov oziroma ime in sedež; imena in priimke pri izvršilnem dejanju navzočih oseb (strankini zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci, odrasli člani njenega gospodinjstva, udeleženci ter druge osebe, katerih navzočnost je bila potrebna pri dejanju); navedbo ter natančnejši opis opravljenega izvršilnega dejanja; bistvena dogajanja pri opravi dejanja; kraj, dan, uro in minuto začetka ter zaključka izvršilnega dejanja ter skupen čas trajanja tega dejanja; podatke o tem, kdo prevzame in hrani pri tem izvršilnem dejanju pridobljene stvari, kdaj jih prevzame in kje se stvari nahajajo. Izvršitelj mora v zapisniku navesti tudi bistveno vsebino izjav dolžnika ali drugih oseb o tem, da na predmetih izvršbe obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo oziroma jih je v postopku izvršbe ali zavarovanja potrebno upoštevati (npr. lastninske in druge stvarne pravice, rubež davčnega organa).

8Kot je višje sodišče že nakazalo, vsaka pomanjkljivost pri opravljanju izvršilnih dejanj še ne pomeni nepravilnosti pri opravi izvršbe. Nepravilnost bi predstavljalo dejstvo, če izvršitelj zapisnika sploh ne bi napravil ali bi bil ta nečitljiv, višje sodišče pa pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je ta (dovolj) čitljiv. Skladno s sedmim odstavkom 42. člena Pravilnika morata zapisnik sopodpisati polnoletna občana, ni pa predpisano, da bi podpisa morala biti čitljiva. Podpis dolžnika (zakonitega zastopnika) oziroma osebe, pri kateri se rubež opravlja, niti ni predviden, niti morebiten podpis ne bi pomenil strinjanja z opravljenimi dejanji ali tega, da se podpisnik odreka predvidenim pravnim sredstvom. Izvršitelj je v zapisniku tudi navedel, da je zakoniti zastopnik predložil račune in seznam osnovnih sredstev in da tistih predmetov, za katere so predloženi računi, ne odpelje. S tem in označbo, ali se določen predmet hrani pri izvršitelju ali dolžniku (kar seveda pomeni na isti lokaciji, kot je tretji, t.j. sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, kaj pomeni zapis, da je izvršitelj nekatere premičnine pustil „pri dolžniku“), je izvršitelj zadostil zahtevi Pravilnika po vpisu izjav dolžnika ali drugih oseb o tem, da na predmetih izvršbe obstajajo pravice (tretjih). Niti iz 58. člena Pravilnika niti kake druge določbe ne izhaja obveznost izvršitelja priložiti račune zapisniku. Popravek zapisnika v imenu zakonitega zastopnika ne predstavlja nepravilnosti pri oprave izvršbe.

9Pritožbena trditev o tem, da rubljeno pohištvo ni označeno tako, da bi bil možen vpis rubeža v register zarubljenih premičnin, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj navedenega tretja nista uveljavljala že v zahtevi za odpravo nepravilnosti in z ničemer ne opravičita, zakaj tega ne bi mogla storiti že tedaj (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi sicer pa nista tretja tista, ki imata pravni interes uveljavljati (ne)pravilnost načina oprave rubeža premičnin, t.j. poslovne opreme, glede katere se skladno z Uredbo o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin v register vpiše neposestna zastavna pravica (3. točka 5. člena te uredbe v zvezi s 3. točko četrtega odstavka 4. člena).

10Izvršitelj sme zarubiti stvari, ki se nahajajo pri dolžniku, njegovem zakonitem zastopniku ali pri upniku (prvi odstavek 74. člena Pravilnika). Šteje se, da so stvari pri osebi iz prvega in drugega odstavka tega člena, če ima ta dejansko oblast nad to stvarjo. Če je izvršitelj v dvomu o tem, kdo ima stvar v dejanski oblasti, lahko opravi tudi ustrezne poizvedbe na kraju samem, zlasti s poizvedbami pri sosedih ali na drug primeren način (četrti odstavek 74. člena Pravilnika). Rubež se opravi na dolžnikovem dejanskem naslovu, ki ni nujno identičen naslovu formalne prijave sedeža.

11Neutemeljeno pritožnika uveljavljata, da naj sodišče ne bi obrazložilo svoje ugotovitve, da je izvršitelj preveril stanje na terenu. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo, da kraj rubeža ni vezan na naslov dolžnika, temveč izvršitelj rubež premičnih stvari opravi tam, kjer se nahajajo dolžnikove stvari. Navedlo je, da je sedež dolžnika do dne 22. 2. 2021 bil na naslovu rubeža (do 3. dne po prvem poskusu rubeža), da je bila tam napisna tabla in oznaka dolžnika na hišnem predalčniku, izvršitelj pa je pojasnil tudi, da je zakoniti zastopnik izjavil, da ima dolžnik na naslovu rubeža v najemu tri kvadratne metre prostora.¹ Sodišče je pojasnilo, da sta tretja priznala s fotografijo izkazovano trditev izvršitelja o nahajanju dolžnikovih fasciklov v prostorih tretjega in da izvršiteljevega izkaza o zapuščeni in razpadajoči hiši na novem naslovu dolžnika Cesta 1, D., nista obrazloženo izpodbijala. Fotografije v zvezi z zapuščeno in razpadajočo hišo na domnevnem novem naslovu dolžnika dokazujejo, da tam dolžnik ne posluje in ne opravlja dejavnosti, da gre zgolj za fiktivno prijavo poslovnega naslova oziroma sedeža, o čemer se je sodišče prve stopnje opredelilo, zato posebno oziroma dodatno pojasnilo, kaj naj bi glede teh fotografij tretja izpodbijala, povprečnemu razumnemu naslovniku sodne odločbe ni potrebno.

12V zahtevi za opravo nepravilnosti sta tretja zahtevala takojšnje vračilo računalnikov, ki predstavljajo eksistenčne premičnine, brez katerih tretji ne more opravljati svoje dejavnosti, oziroma vrnitev oljne slike tretjemu A. A. Takšnega zahtevka tretja v zahtevi po 52. členu ZIZ ne moreta uveljavljati. Odločitev po 52. členu ZIZ ne more biti ugotovitev, da rubež ni bil opravljen na pravem naslovu oziroma na katerem naslovu naj bi izvršitelj pravilno opravljal rubež. Rubež premičnin je namreč že opravljen, sporne premičnine pa so v hrambi pri izvršitelju, in kolikor tretja zahtevata vrnitev zarubljenih premičnin, to predstavlja že ugovor tretjih.

13Dejstvo, da je tretji na rubežu s predloženim inventurnim listom in predloženimi računi, ki jih je priložil tudi svoji zahtevi, izkazoval svojo lastninsko pravico na predmetih na naslovu rubeža, ni bilo ovira za opravo rubeža. Varstvu pravic tretjega je v takem primeru namenjena določba 64. člena ZIZ, po kateri lahko tretji nedopustnost izvršbe uveljavlja z ugovorom tretjega, kar sta oba tretja tudi storila. Skladno s 83. členom ZIZ se smejo zarubiti stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, česar soposest tretjega ali celo lastnina tretjega ne izključuje (dokler ni ugotovljena nedopustnost izvršbe v pravdnem postopku). Uveljavljanju pravice na stvari, ker naj bi bila ta lastnina tretjega, je namenjen ugovor tretjega in ne zahteva za odpravo nepravilnosti pri izvršbi. V nasprotnem primeru bi lahko o istem vprašanju prišlo do dveh nasprotujočih si pravnomočnih odločitev (dvakratno odločanje o isti stvari niti ni dovoljeno). Sodišče prve stopnje je zahtevo tretjih vsebinsko obravnavalo, vendar pa uveljavljanje pravic tretjih na predmetih izvršbe domet zahteve po 52. členu ZIZ presega. 52. člen ZIZ se torej nanaša le na samo realno opravo izvršbe in ne njeno nedopustnost. Da izvršitelj ni preverjal lastnine, ni dopusten razlog iz 52. člena ZIZ. Višje sodišče zato ne pritrjuje pritožbenemu stališču, da bi moral izvršitelj preveriti bilanco stanja dolžnika.

14Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da se tretji ne more sklicevati na izvzem določenih premičnin iz izvršbe. Če gre za stvar, ki je lastnina tretjega, namreč ni dopustno nanjo v nobenem primeru opraviti izvršbe, ne le v primeru, če bi šlo za stvar, ki je iz izvršbe izvzeta. Ugotovitev o tem, ali je izvršba na določeno stvar, na kateri tretji uveljavlja svojo pravico, dopustna, pa je predmet ugovora tretjega oziroma pravde na nedopustnost izvršbe.

15Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je pravilna odločitev o zahtevi za odpravo nepravilnosti, je namreč pravilna tudi odločitev o stroških te zahteve v II. in III. točki izreka.

16Tretja s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 17. 5. 2021 na r. št. 56 spisa

17Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 5. 2021 na r. št. 56 spisa je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor tretjega A. A. z dne 24. 3. 2021 zavrne (I. točka izreka sklepa) in da lahko tretji A. A. v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da je izvršba s prodajo premičnine – oljne slike avtorja C. C., nedopustna (II. točka izreka sklepa).

18Zoper sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožuje tretji. Navaja, da naj se pri odločanju o pritožbi upošteva tudi zahtevo za odpravo nepravilnosti in pritožbo zoper sklep o le-tej. Nelogično je, da je sodišče ugovor zavrnilo klub temu, da je presodilo, da je pritožnikov dokaz primeren in je pritožnik s stopnjo verjetnosti izkazal svojo pravico na predmetu izvršbe. Sodišče bi moralo vsaj navesti, kako je prišlo do zaključka, da se ugovor zavrne. Priglaša pritožbene stroške.

19Pritožba ni utemeljena.

20V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugovor tretjega zavrnilo na podlagi drugega odstavka 65. člena ZIZ, torej zato, ker mu je upnik nasprotoval. Navedeno je sodišče prve stopnje jasno pojasnilo v izpodbijanem sklepu. Ne glede na to, ali tretji odločitev sodišča prve stopnje subjektivno razume kot nelogično, za zavrnitev ugovora zadostuje upnikova izjava o nasprotovanju ugovoru. Pri obravnavi izpodbijanega sklepa ni moč upoštevati ne zahteve za odpravo nepravilnosti ne pritožbe zoper sklep o taki zahtevi, saj gre za samostojno odločitev. Ker mora sodišče v skladu z izrecno zakonsko določbo ugovor tretjega, če upnik v danem roku izjavi, da mu nasprotuje, zavrniti, so pritožbene navedbe, s katerimi želi tretji doseči ugoditev ugovoru, neutemeljene.

21Neutemeljeno pritožbo je višje sodišče, ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22Tretji s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 23. 6. 2021

23Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor dolžnika z dne 31. 3. 2021 zavrže.

24Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj dolžnik ni nikjer navedel, da ugovarja zoper odločbo v smislu 8. člena ZIZ, niti, da je zapisnik izvršitelja odločba, pač pa je z ugovorom predlagal, da sodišče izvršitelju odredi izdelavo čitljivega zapisnika in predložitev tega v izjavo. Sodišče naj torej ugovoru ugodi in izda predlagano odredbo ali pa naj ugovor s sklepom zavrne.

25Pritožba ni utemeljena.

26Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper rubežni zapisnik zavrglo kot nedovoljenega z obrazložitvijo, da rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba v smislu prvega odstavka 8. člena ZIZ, zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo.

27Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in podprta tudi v sodni praksi (prim. sklep VSL III Cp 111/2001). Vprašanje čitljivosti zapisnika bi lahko bilo predmet zahteve za odpravo nepravilnosti, o tovrstnih očitkih tretjih v njuni zahtevi za odpravo nepravilnosti pa se je sodišče prve stopnje sicer opredelilo v sklepu o zahtevi za odpravo nepravilnosti z dne 17. 5. 2021, čemur je višje sodišče pri obravnavi pritožbe zoper tisti sklep pritrdilo (prim. 8. točko obrazložitve tega sklepa).

28Višje sodišče je neutemeljeno pritožbo po pojasnjenem in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Navedenega tretja v odgovoru na izvršiteljeva pojasnila niti nista prerekala, temveč sta navedla le, da je zakoniti zastopnik sedanjik uporabil zaradi pritiska, čeprav je mislil na preteklost, kar naj bi izvršitelj sicer vedel, a za to domnevno vedenje izvršitelja nista predlagala nobenega dokaza.