VSL Sklep I Cp 1501/2021

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor toženca z dne 10. 5. 2021 zoper sklep o začasni odredbi z dne 28. 4. 2021, s katerim je sodišče delno ugodilo predlogu tožnika in tožencu prepovedalo sečnjo lesa in odvoz ter prodajo lesa s parcel št. 000/73 in 000/74 k. o. X in s parcel št. 001/87 in 001/88 k. o. Y, ter mu zagrozilo z denarno kaznijo 1.000,00 EUR, ki se bo izvajala po uradni dolžnosti, če te prepovedi ne bo spoštoval. Z izpodbijanim sklepom je pridržalo odločitev o stroških ugovornega postopka za končno odločbo v zadevi IP 44/2020 (točka II izreka). Tožencu je zaradi kršitve v točki I sklepa o začasni odredbi z dne 28. 4. 2021 izreklo denarno kazen v znesku 1.000,00 EUR, ki jo mora v roku 15 dni plačati na račun sodišča, sicer se bo izterjala po uradni dolžnosti (točka IV izreka izpodbijanega sklepa). Za primer ponovne kršitve začasne odredbe z dne 28. 4. 2021 mu je določilo novo denarno kazen v višini 10.000,00 EUR, za katero bo po uradni dolžnosti opravilo izvršbo in hkrati izdalo nov sklep z izrekom denarne kazni, če bo s kršitvami odredbe nadaljeval (točka V izpodbijanega sklepa).

2Zoper sklep vlaga pritožbo toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹ v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ². Predlaga razveljavitev sklepa z zavrnitvijo sklepa o začasni odredbi z dne 28. 4. 2021 in predloga za izrek denarne kazni. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico.

Nepravilno je odločeno o verjetnosti terjatve. Nepravilno so ocenjene izpovedbe prič, napačno je sodišče interpretiralo SMS korespondenco med pravdnima strankama in potrdilo o dvigu denarja z dne 24. 12. 2019. Vztraja, da tožnik tožencu ni izročil denarja in sodišču očita, da se ni opredelilo do vseh njegovih ugovorov. Nepravilni so zaključki sodišča o pristnosti pogodbe z dne 24. 12. 2019. Iz izvedenih dokazov ne izhaja, da je terjatev verjetno izkazana. O nevarnosti dolžnikovega odtujevanja, skrivanja in razpolaganja s premoženjem se je sodišče nepravilno naslonilo na izpovedbe prič in SMS korespondenco. Ni dokazov, da je toženec prejel kupnino in jo porabil. Nezaposlenost ni upoštevna nevarnost. Sečnja je bila opravljena na podlagi odločbe Zavoda za gozdove. Izpovedba priče P. je neupoštevna, ker postopek še ni zaključen. Za izdajo začasne odredbe ni potrebne nevarnosti - drugega potrebnega zakonskega pogoja. Neutemeljen je izrek denarne kazni. Toženec pred 29. 4. 2021 z začasno odredbo ni bil seznanjen. Sečnja je bila opravljena pred tem. Že ob sečnji se je dogovoril za odvoz lesa in prodajo. Začasne odredbe ni kršil. Neutemeljeno mu je sodišče izreklo denarno kazen v znesku 1.000,00 EUR. Napačno je odločeno o novi - višji kazni. Zanjo ni podlage, ker toženec ni kršil začasne odredbe in prepovedi. Kazen je bistveno previsoka in nesorazmerna. Navedbe priče P. o škodi so neizkazane. Ni dokazov, da bi toženec s prodajo pridobil kupnino v znesku 29.000,00 EUR. Sodišče je slepo sledilo tožniku, ki je podal svojo oceno.

3Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev s stroškovno posledico.

4Pritožba ni utemeljena.

5Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. V drugem postopku zavarovanja denarne terjatve je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo potrebna relevantna dejstva. Obrazloženo in primerno se je opredelilo do vseh pravno relevantnih ugovorov in navedb toženca in jih prepričljivo zavrnilo. Smiselno zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni.

6Pritožbeno sodišče v celoti sprejema prepričljivo dokazno oceno izvedenih dokazov. Pritožnik je z ničemer ne omaja. Opravljena je celovito in skladno z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP in 15. ter 239. členom ZIZ ni. Ker je sprejeta odločitev pravilna in ni obremenjena z uradno upoštevnimi kršitvami in napakami, bo sodišče druge stopnje v nadaljevanju odgovorilo le na odločilne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

O pogojih za izdajo začasne odredbe

7Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve morata biti izpolnjena dva pogoja: verjetnost, da upnikova terjatev obstoji ali da mu bo zoper dolžnika nastala, in verjetnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi in drugi odstavek 270. člena ZIZ). Če je potrebno, lahko sodišče na upnikov predlog glede na okoliščine primera izda tudi več začasnih odredb (276. člen ZIZ).

8Tožnik v pravdi vtožuje vračilo izročene kupnine v znesku 32.500,00 EUR, in sicer po razvezi prodajne pogodbe za gozdna zemljišča (drugi odstavek 111. člena OZ³). Za zavarovanje te denarne terjatve je predlagal že drugo začasno odredbo. Poleg prepovedi odtujitve in obremenitve gozdnih zemljišč, ki so bila predmet razvezane prodajne pogodbe, je v novem postopku zavarovanja predlagal še prepoved sečnje, odvoza in prodaje lesa iz obravnavanih gozdov, ko je ugotovil, da dolžnik kljub prvi začasni odredbi nadaljuje z zmanjševanjem svojega premoženja (izsekavanje lesa v obravnavanih gozdovih), iz katerega bi tožnik lahko poplačal vtoževano terjatev. O prvi začasni odredbi je pravnomočno odločeno s sklepom 2. 9. 2020 v zvezi s sklepom VSL I Cp 431/2021 z dne 29. 3. 2021.

9Verjetnost terjatve za vračilo izročene kupnine je bila, tako kot v prejšnjem postopku zavarovanja, tudi v obravnavanem primeru zanesljivo ugotovljena po izvedenem dokaznem postopku. Doslej izvedeni in pravilno ocenjeni dokazi (zaslišanje prič, listine in SMS korespondenca med strankama) potrjujejo tožnikove navedbe, da sta tožnik in toženec sklenila prodajno pogodbo za 4 gozdne parcele, da je tožnik tožencu izročil 32.500,00 EUR kupnine in da je bila prodajna pogodba razvezana, ker toženec tudi po dodatnem roku za izpolnitev pogodbe ali vrnitev kupnine svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnil. Pritožnikovih nasprotnih navedb in izpovedbe, da kupnine ni prejel in da pogodba, ki jo je predložil tožnik, ni pristna, v tej fazi postopka (še) ni potrdil noben dokaz. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bolj verjeten obstoj terjatve, kot ga zatrjuje tožnik, kot nasprotne navedbe toženca o neobstoju terjatve. V postopku zavarovanja za odločanje zadošča standard verjetnosti.

10Pravilno je odločeno tudi o dolžnikovi subjektivni nevarnosti odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, ki ogroža uveljavitev tožnikove terjatve. Za ta postopek so bile (poleg okoliščin, ki jih je sodišče kot pravno odločilne ugotovilo že ob izdaji prvega sklepa o izdaji začasne odredbe ter jih ponovno pravilno potrdilo tudi v izpodbijanem sklepu) odločilne dejanske ugotovitve o izvedeni obsežni sečnji lesa v gozdovih, ki so bili predmet obravnavane razvezane prodajne pogodbe med pravdnima strankama. O njej se je sodišče zanesljivo prepričalo že z zaslišanjem toženca samega. Zato so pritožnikovi očitki o neutemeljenem upoštevanju izpovedbe priče P. neutemeljeni. Sam toženec je namreč priznal tako sečnjo kot prodajo lesa in prejem kupnine za prodani les „na roke“. Dejstvo, ali je imel za sečnjo ustrezno odločbo Zavoda za gozdove ali ne, ob taki njegovi izpovedbi in priznanju ni odločilno. Bistveno je, da je z lesom razpolagal, a ni želel povedati, koliko je s prodajo lesa zaslužil. Poleg tega je priznal, da v teku tega postopka ni pridobil drugega premoženja. Vsi ti podatki, ki jih je sodišče izvedelo na podlagi njegovega zaslišanja, zadoščajo za prepričljivo in pravilno oceno, da premoženje, ki ga ima, odtujuje in skriva. Gre za konkretno ugotovljena in priznana dolžnikova ravnanja. Glede na uradne podatke o njegovem siceršnjem premoženjskem stanju, ko v uradnih evidencah velja za brezposelnega in brez premoženja, utemeljujejo presojo, da bo zaradi njegovega konkretno ugotovljenega ravnanja uveljavitev tožbene terjatve najmanj precej otežena.

O izreku denarne kazni

11Sodišče po uradni dolžnosti izterjuje denarno kazen v višini 1.000,00 EUR, ki je bila dolžniku na podlagi tretjega odstavka 226. člena ZIZ izrečena s sklepom o (drugi) začasni odredbi z dne 28. 4. 2021 za primer, če bi kršil prepoved iz te začasne odredbe - da bi kljub prepovedi izsekal, odvažal in prodajal les iz obravnavanih gozdov.

12Pritožnik ne omaje pravilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil z izdano začasno odredbo in prepovedjo sečnje, odvoza in prodaje lesa dejansko seznanjen že 29. 4. 2021. Z zaslišanjem tožnika in policistke se je prepričalo, da je toženca zaradi tožnikove ovadbe na deponiji posekanega lesa obravnavala policija. V postopku zaslišana policistka je jasno in nedvoumno povedala, da mu je tedaj naglas prebrala izrek sodne odločbe, ki se tiče lesa. Pritožbene navedbe, češ da tožencu začasna odredba tedaj še ni bila vročena in da je torej ni poznal, se izkažejo za golo sprenevedanje. Kljub neposredni seznanitvi s prepovedjo nadaljnjega razpolaganja z že posekanim lesom toženec prepovedi nedvomno ni spoštoval. S fotografijami v spisu in zaslišanjem obeh strank je sodišče ugotovilo, da je po izvedenem postopku s policijo odpeljal ves les z deponije in ga prodal. Nobenega dvoma ni, da je na ta način prekršil začasno odredbo in da so s tem izpolnjeni pogoji za izrek in izterjavo denarne kazni v višini 1.000,00 EUR po uradni dolžnosti.

13Če dolžnik ne izpolni obveznosti iz začasne odredbe oziroma jo krši, sodišče v skladu s četrtim odstavkom 226. člena ZIZ po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo - višjo - denarno kazen za primer, če niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. V obravnavanem primeru je sodišče pritožniku zagrozilo z najvišjo možno denarno kaznijo - 10.000,00 EUR. Pritožnik meni, da je previsoka in nesorazmerna. Tudi v tem primeru njegova pritožba ni utemeljena. Sodišče je namreč po zaslišanju priče P. in obeh pravdnih strank pravilno ugotovilo, da se pritožnik pri sečnji ne ozira ne na upravne ne na sodne odločbe. Upravne odločbe, ki so mu zagotavljale nenujne sečnje, je kršil tako glede obsega kot načina sečnje. V gozdovih je povzročil nesorazmerno škodo, kar kaže na njegovo trdno odločenost in vztrajnost ravnanja. Doslej zagrožena denarna kazen (1.000,00 EUR) ni dosegla predvidenega preventivnega učinka. Ugotovljene okoliščine primera (toženčeva vztrajnost in nespoštovanje sodnih in upravnih odločb pri sečnji) opravičujejo novo - najvišjo zagroženo denarno kazen v višini 10.000,00 EUR. Glede na vrednosti, ki jih je toženec s prepovedano mu prodajo lesa že dosegel, ni pretirana, ampak je sorazmerna s pridobljeno koristjo. Sodišče jo je ugotovilo na podlagi neprerekanih tožnikovih navedb (da je toženec z dosedanjo prodajo pridobil vsaj 29.000,00 EUR). Ker toženec tega ni prerekal, velja ta vrednost za priznano, skladna pa je tudi s cenami za m3 lesa, ki jih je povedala priča P. Toženčevo izmikanje odgovoru na izrecno vprašanje, koliko je iztržil za prodani les, pravilne dokazne ocene o vrednosti pridobljene koristi in sorazmernosti z zagroženo kaznijo ne omaje.

14Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri odločanju ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

15Ker so stroški zavarovanja med pravdo del pravdnih stroškov, je odločitev o stroških pritožbenega postopka obeh strank pridržana za končno odločbo.

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. št. 26/1999 s spremembami
² Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami
³ Obligacijski zakonik, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami