VSK sklep Cp 45/2010

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni dopustilo spremembo tožbe s povečanjem tožbenega zahtevka zaradi plačila prvotnih 3.129,67 EUR na plačilo 9.597,28 EUR. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je ocenilo, da sprememba tožbe ni smotrna, ker bi v primeru njene dovolitve prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.

Takšen sklep zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka izpodbija tožeča stranka s predlogom, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da objektivno spremembo tožbe dovoli. Priglaša tudi pritožbene stroške. Navaja, da je tožeča stranka tožbeni zahtevek povišala zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, ko ji je toženec še naprej preprečeval uporabo solastne nepremičnine. Načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP) zahteva, da sodišče dovoli spremembo tožbe, če postopek na podlagi nespremenjene tožbe ne bi dokončno uredil razmerja med strankama. Najverjetneje bo tudi v primeru nove pravde slej ko prej prišlo do identične situacije in bo, preden bo sodišče v zadevi razpisalo narok, tožnica morala ponovno zvišati tožbeni zahtevek zaradi plačila naknadno zapadlih zneskov uporabnine za obdobje od vložitve morebitne nove tožbe do prvega naroka. Tako bo lahko ponovno, brez tožničine krivde prišlo do vnovične spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Vrednost spora po spremenjeni tožbi sicer presega vrednost 8.345,85 EUR, to je vrednost za katero so pristojna za sojenje okrajna sodišča, vendar bi moralo sodišče pri presoji stvarne pristojnosti upoštevati specialno določilo 40. člena ZPP, skladno s katerim se za zahtevek, ki se nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, kot vrednost spornega predmeta uporabi seštevek dajatev. Za opredelitev stvarne pristojnosti bi torej moralo uporabiti višino denarnega zahtevka po tožbi. S 1.1.2010 stopi v veljavo novela ZPP-D, po kateri bodo okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne bo presegla 20.000,00 EUR. Iz tega razloga je naslovno sodišče stvarno pristojno tudi v primeru, da štejemo, da znaša vrednost spornega predmeta 9.597,28 EUR in ne 3.129,67 EUR kot bi sodišče moralo šteti, v kolikor bi pravilno uporabilo 40. člen ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev v izpodbijanem sklepu je po presoji pritožbenega sodišča pravilna. Tožnica je v obravnavani zadevi prvotno vtoževala uporabnino v višini 3.129,67 EUR s pp, z vlogo z dne 18.12.2009 pa je tožbeni zahtevek zvišala za znesek 6.468,15 EUR. Povečanje obstoječega zahtevka pomeni spremembo tožbe (primerjaj drugi odstavek 184. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ko je tožba vročena toženi stranki (kot v obravnavanem primeru), je za spremembo potrebna njena privolitev; sodišče lahko dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Šteje se, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča (prvi odstavek 185. člena ZPP). Navedeno določilo, ki je začelo veljati z uveljavitvijo ZPP-D je sodišče prve stopnje moralo uporabiti, saj v prehodnih določbah ZPP-D glede začetka uporabe te določbe ne določa nič drugače. Po prvem odstavku 30. člena ZPP, so okrajna sodišča pristojna za sojenje o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 8.345,852 EUR. Ker tožeča stranka po zvišanem tožbenem zahtevku skupno uveljavlja denarni znesek 9.579,82 EUR in je to vrednost glavnega zahtevka, predstavlja to vrednost spornega predmeta, ki je pomembna za ugotovitev stvarne pristojnosti sodišča. Ni jasno, kaj pritožnik želi doseči z navajanjem 40. člena ZPP. Neupoštevno je tudi pritožbeno sklicevanje, da s 1.1.2010 začne veljati spremenjeni prvi odstavek 30. člena ZPP, po katerem bodo okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR. Znesek, ki je določen v tej zakonski določbi je po 132. členu ZPP-D merodajen šele s 1. januarjem 2010, doslej pa se za določitev pristojnosti okrajnih sodišč uporablja dosedanji znesek 2.000.000,00 SIT oz. 8.345,85 EUR. Sodišče je v zadevi odločalo 23.12.2009 in je moralo pri tem uporabiti glede na prehodno določbo še staro zakonsko določilo.

Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo pravilen sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).