VSL Sklep II Ip 1111/2021

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovora tretje zoper plačilna naloga za plačilo sodne takse In 000/2013 z dne 30. 5. 2018 in In 000/2013 z dne 31. 5. 2018 zavrnilo.

2Zoper sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložila tretja. Navaja, da je v zvezi s plačilnima nalogoma vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, saj le-te ne zmore. Ker so k vodilni pristopile še druge izvršilne zadeve z drugimi upniki, je morala podati predloge oziroma pritožbe glede vsakega posameznega upnika, pri čemer pa je dejansko stanje identično, taksa pa ji je bila odmerjena za vsako posamično vlogo. Meni, da bi bilo pošteno in pravično, da bi se ji glede na identično vsebino vlog odmerila le ena sodna taksa za vse upnike skupaj.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pravno pomembnih zatrjevanih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Pri tem je bilo omejeno na preizkus izpodbijane odločitve, to je odločitve o ugovorih tretje zoper plačilna naloga z dne 30. 5. 2018 in 31. 5. 2018.

5V skladu z določbo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse dopustno v 8 dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

6V predmetni izvršilni zadevi je sodišče s sklepom s 14. 2. 2017 zavrnilo ugovor tretje A. A. in njen sočasni predlog za odlog izvršbe. Zoper ta sklep je tretja vložila pritožbo, za katero sta ji bila izdana plačilna naloga za plačilo sodne takse In 000/2013 z dne 30. 5. 2018, za postopek o pritožbi zoper odločitev o ugovoru tretje, in In 000/2013 z dne 31. 5. 2018, za postopek o pritožbi zoper odločitev o predlogu tretje za odlog izvršbe.

7Tretja meni, da bi ji moralo sodišče za več po vsebini identičnih pritožb zoper zavrnitev njenih ugovorov in predlogov za odlog, vloženih v več različnih izvršilnih zadevah, ki vse tečejo na isto nepremičnino, odmeriti le eno sodno takso. Navedenemu stališču pa ni mogoče slediti.

8V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 in prvega odstavka 29.b člena ZIZ namreč ob vložitvi (vsake) pritožbe nastane taksna obveznost, ki jo za vloženi pritožbi ZST-1 predpisuje v tar. št. 4032 in 4033.

9Dejstvo, da naj bi bila vsebina vlog tretje, vloženih v več različnih (pristopnih) izvršilnih zadevah, identična, ni pomembno za vprašanje nastanka taksne obveznosti.¹ V skladu z določbo drugega odstavka 171. člena ZIZ upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Kljub predpisanemu enotnemu vodenju postopka na nepremičnino pa vsaka posamezna izvršilna zadeva vsakega posameznega upnika ohrani svojo samostojnost. Izvršilni upniki na podlagi različnih sklepov o izvršbi zaradi samega pristopa tudi niso v taki materialnopravni skupnosti, da bi bila možna le enaka odločitev za vse. Materialnopravni položaj upnika in tretjega je v razmerju do predmeta izvršbe v posameznih zadevah lahko različen.² Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, je tudi odločitev o ugovoru tretjega in njegovem predlogu za odlog izvršbe glede na odziv upnika lahko različna v vsaki posamezni zadevi (prvi in drugi odstavek 65. člena in 73. člen ZIZ). Zato je kot pove že sama tretja, bila primorana vložiti ugovor in predlog za odlog v vsaki posamezni izvršilni zadevi zoper vsakega posameznega upnika. Navedeno pa pomeni, da je bila kljub morebitni identični vsebini vlog tretje v vsaki posamezni izvršilni zadevi potrebna tudi samostojna odločitev o vloženih pravnih sredstvih. Kolikor se tretja s sprejetimi odločitvami ni strinjala in jih je s pritožbami izpodbijala, je v zvezi z vsako tako vloženo pritožbo v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1 in prvega odstavka 29.b člena ZIZ nastala tudi samostojna taksa obveznost. Ugovor tretje, da bi moralo sodišče odmeriti le eno sodno takso za vse pritožbe, je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom materialnopravno pravilno zavrnilo.

10Morebitna nezmožnost tretje plačila več sodnih taks zaradi pravnih sredstev, vloženih v več izvršilnih zadevah glede istega predmeta izvršbe, bi bila lahko le razlog za taksno omilitev, a je bil tak predlog tretje s sklepom In 000/2013 z dne 5. 7. 2018, potrjenim s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2306/2018 z dne 21. 9. 2018, v zvezi z izpodbijanima plačilnima nalogoma kot nepopoln pravnomočno zavržen.

11Sodno takso je z izpodbijanima plačilnima nalogama sodišče prve stopnje tudi po višini pravilno odmerilo (tar. št. 4033 in 4032, obe v zvezi s tar. št. 4041 ZST-1). Da bi odmerjeno sodno takso po plačilnih nalogih tretja plačala, pa ta tudi ne trdi. Ob navedenem je izpodbijana odločitev o zavrnitvi ugovorov tretje zoper plačilna naloga z dne 30. 5. 2021 in 31. 5. 2021, pravilna.

12Pritožba tako ni utemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je to pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Rok za plačilo sodne takse po plačilnih nalogih z dne 30. 5. 2018 in 31. 5. 2018, začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (sedmi odstavek 34.a člena ZIZ).

¹ Prim. sklep VSL II Ip 3003/2017 z dne 20. 11. 2017.
² Tako obširna sodna praksa, npr. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 380/2008 z dne 24. 9. 2009, II Ips 85/2010 z dne 24. 10. 2013 in II Ips 162/2012.