VSK sklep Cpg 192/2008

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljaviin se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v roku 15 dni plačati 64.567,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje, t.j. od 19.7.2007 dalje.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da je nepravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bila nasprotna tožba s pozivom k odgovoru toženi stranki pravilno vročena. Nasprotna tožba je bila skupaj s pripravljalno vlogo vložena 31.3.2008 v okviru gospodarskega spora opr.št. Pg 1. V omenjenem postopku je pooblaščenec tožeče stranke oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi, odvetnik S.J. Nasprotna tožba v nasprotju s 137. čl. ZPP pooblaščencu ni bila vročena. Pravilna vročitev tožbe v odgovor je eden izmed kumulativnih pogojev za izdajo zamudne sodbe. Sodišče pa je kršilo določbe pravdnega postopka, ker je ločilo postopek obravnave nasprotne tožbe, preden je bila ta pravilno vročena toženi stranki. Dodaja še, da v sodnem spisu pod opr.št. Pg 2 pooblastilo tožeče stranke ni v izvirniku, ampak v prepisu, poleg tega pa je staro, datirano na dan 19.7.2007, kar pomeni, da pooblaščenec stranke v postopku pod opr.št. Pg 2 ni imel pooblastila.

Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba tožene stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana zamudna sodba izdana pred uveljavitvijo novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), torej pred 1.10.2008, zato se pritožba zoper to sodbo obravnava po dosedanjih predpisih (2. odst. 130. čl. ZPP-D).

Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi pravilna vročitev tožbe v odgovor (1. tč. 318. čl. ZPP). V obravnavani zadevi gre za nasprotno tožbo, ki jo je sedanja tožeča stranka vložila zoper toženo stranko v zadevi, ki se pred prvostopnim sodiščem vodi pod opr.št. Pg 1 (kot pripravljalni spis in nasprotna tožba z dne 31.3.2008). To je povsem jasno razvidno iz predmetnega spisa (l.št. od 1 do 5), ki je na podlagi odredbe na l.št. 1 na temelju Sodnega reda prejel novo opravilno številko (Pg 2).

Pod pogoji, določenimi v 183. čl. ZPP, lahko tožena stranka do konca glavne obravnave pri istem sodišču vloži nasprotno tožbo; tožba in nasprotna tožba sta torej vloženi v enem in istem postopku. Sodni red v 3. odst. 285. čl. v zvezi z 296. čl. določa, da če je vložena nasprotna tožba, se ta vpiše na novo ter se zadeva lahko obravnava skupaj s tožbo po določilih procesnih zakonov; možni sta torej dve varianti: da se nasprotna tožba obravnava posebej (kar je primer tudi v predmetni zadevi) ali pa skupaj s tožbo. Vendar pa, če bi se obravnavala skupaj s tožbo, se verjetno niti ne bi pojavljalo vprašanje, ali toženo stranko (po nasprotni tožbi) zastopa (isti) pooblaščenec kot v postopku po tožbi, kjer nastopa v obrnjeni vlogi, oziroma bi bil odgovor na to vprašanje pritrdilen. Stranka pa ne more biti v drugačnem (slabšem) položaju, če se nasprotna tožba obravnava ločeno od tožbe, zato ni videti razlogov za to, da je ne bi zastopal isti pooblaščenec kot v postopku po tožbi.

Upoštevaje navedeno, bi morala nasprotna tožba s pozivom za odgovor nanjo in opozorilom po 277. čl. ZPP, biti vročena pooblaščencu tožene stranke, ne pa stranki neposredno (137. čl. ZPP). Ker pa ni bila, niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP. Glede na to je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi, izpodbijano zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (354. čl. ZPP).