VSRS Sklep X DoR 199/2021

Predlog se zavrže.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo zavrnilo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-256/2011-55 (07-220-06, 07-220-05) z dne 26. 3. 2012 (I. točka izreka), in odločilo o stroških postopka (II. točka izreka). Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora za obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2010 odmeril in naložil v plačilo davek po (tedaj veljavnem) petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) od davčne osnove 593.556,90 EUR po davčni stopnji 38,46 % v znesku 228.281,98 EUR in pripadajoče obresti v znesku 1.276,52 EUR. Ministrstvo za finance je tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo.

2Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije.

3Predlog ni popoln.

4Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367. a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367. b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

5Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil.

6Prva tri vprašanja, ki jih zastavlja,¹ so postavljena povsem splošno.

7Poleg tega glede prvega vprašanja ni jasno, na katero stališče Upravnega sodišča se sploh nanaša, saj ni navedeno niti, zakaj naj bi ga sodišče rešilo nezakonito. Namesto tega se obrazložitev predloga ukvarja z dokaznim standardom, na katerega izpostavljeno vprašanje ne cilja, saj sodišču očita, da bi moralo pri dokazni oceni uporabiti dokazni standard prepričanja, ne pa gotovosti.

8Predlagatelj tudi v zvezi z drugim vprašanjem ne pojasni, zakaj naj bi bilo postopanje Upravnega sodišča v obravnavani zadevi napačno. Glede na to, da je sodišče v obrazložitvi sodbe navedlo, katere dokaze je izvedlo v dokaznem postopku, kako jih je presodilo in nanje oprlo odločitev, je ugovor, da izpodbijana sodba ne vsebuje dokaznega sklepa oziroma da ne vsebuje dokazov za odločitev, nekonkretizirana, glede dokaznega sklepa pa nerazumljiva, saj se v predlogu izpostavljeni 287. člen ZPP nanaša na dokazni sklep na glavni obravnavi. S tem predlagatelj ni zadostil zakonski zahtevi, da mora biti kršitev, na katero se nanaša vprašanje, opisana natančno in konkretno.

9V zvezi s tretjim vprašanjem predlagatelj v obrazložitvi predloga trdi, da dokazna ocena ni bila opravljena v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, vendar ne navede konkretno, v čem naj bi sodišče kršilo metodološki napotek. Sicer omenja izjavo priče A. A. in z njo povezuje kršitev iz 8. člena ZPP, ker da dokazna ocena njene izjave vsebuje goli pomislek sodišča o neverodostojnosti. Ker pa navedeno očitno ne drži, saj je sodišče v 40. točki obrazložitve sodbe pojasnilo, zakaj priči ne verjame, se zdi, da želi predlagatelj izpodbijati dokazno oceno oziroma ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog. V tem delu predlagatelj zatrjuje tudi odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar ga samo z omembo številk zadev ne predstavi na zahtevani način.

10Četrto zastavljeno vprašanje² izhaja iz dejanske okoliščine (da je bilo izstavljeno overjeno zemljiškoknjižno dovolilo), ki v sodbi ni bilo ugotovljeno. Poleg tega iz predloga ni razvidno, na katero pravno stališče Upravnega sodišča se vprašanje sploh nanaša, niti zakaj naj bi sodišče to vprašanje rešilo nezakonito. Zato lahko Vrhovno sodišče le ugiba, ali se vprašanje nanaša na razloge v 44. točki obrazložitve sodbe, v kateri je sodišče ugotavljalo, kdaj je predlagatelj plačal kupnino za nepremičnino v ..., in presodilo, da sklenitev prodajne pogodbe z datumom 18. 11. 2005 še ne izkazuje porabe denarnih sredstev. Kdaj je prišlo do povečanja predlagateljevega premoženja, je del dejanskega stanja, ki ga v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati. Predlagatelj tudi ne pojasni, zakaj je odločitev Ustavnega sodišča v zadevi Up-591/10, v kateri je presojalo kršitve ustavnih pravic v izvršilnem postopku, relevantna za obravnavano zadevo.

11Ker predlog ne izpolnjuje predpisanih zahtev, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

¹ Gre za vprašanja:
1. Ali je popolna prevalitev dokaznega bremena v postopku po 68. členu ZDavP-2 skladna s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, pravico do mirnega uživanja premoženja iz 1. člena Protokola št. 1 k EKČP in pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP?
2. Ali je Upravno sodišče v upravnem sporu vezano na določila Zakona o pravdnem postopku v delu, kjer ta določa, da mora obrazložitev sodbe vsebovati tudi dokaze, na katere je sodišče oprlo sodbo?
3. Ali je Upravno sodišče v upravnem sporu vezano na določila Zakona o pravdnem postopku o metodološkem napotku iz 8. člena glede dokazne ocene?
² "Ali se je revidentu povečalo premoženje za vrednost nepremičnin, za katere je bila poravnava kupnina s sklenitvijo pogodbe in izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila z vsebino, določeno v 23. členu SPZ, na katerem je prenositeljev podpis notarsko overjen (41. člen ZZK-1)?"