VSM Sklep II Kp 61928/2013

I. Pritožba pooblaščenke oškodovane družbe F. d.o.o. se zavrne kot neutemeljena.

II. Stroški pritožbenega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obsojenca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

1Okrožno sodišče v Mariboru je po predsedniku senata s sklepom I Ks 61928/2013 z dne 19. 3. 2021 sklenilo, da se dodatni pogoj, določen obsojenemu M.T. s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 61928/2013 z dne 7. 4. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 61928/2013 z dne 5. 10. 2017, ki je postala pravnomočna dne 26. 10. 2017, po določilu 61. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) odpusti in po četrtem odstavku 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odpravi in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi. Plačilo takse pa bremeni proračun.

2Zoper tak sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovanke, družbe F. d.o.o. iz L., brez navedbe pritožbenih razlogov in s predlogom, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3Na pritožbo je podal odgovor obsojenčev zagovornik odvetnik V.C. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

5Po stališču pritožnice je ugotovitev sodišča prve stopnje, da obsojeni iz upravičenih razlogov ni izpolnil dodatnega pogoja, ki mu je bil naložen s pogojno obsodbo, napačna in da se obsojeni zelo trudi, da do poplačila oškodovane družbe F. d.o.o. ne bi prišlo. Navedeno utemeljuje s tem, da je oškodovana družba zoper obsojenca in njegovo ženo L.T. dne 17. 11. 2019 vložila tožbo na določitev deležev na skupnem premoženju, ki ga predstavlja nepremičnina ID znak k.o..., parc. št. 1840, ki je v zemljiški knjigi vpisana na sedaj že pokojno L.T., prvostopno sodišče pa je izdalo v navedeni zadevi začasno odredbo II P 483/2019 z dne 12. 11. 2019, na podlagi katere je bila vpisana zaznamba prepovedi odtujitve navedene nepremičnine do pravnomočno zaključenega postopka II P 483/2019. Nepremičnina je po oceni GURS-a vredna 170.535,00 EUR, dejansko pa je vredna več kot 500.000,00 EUR. Obsojenčeva žena, na katero je nepremičnina vpisana, ni bila nikoli zaposlena in je po stališču pritožnice zato nepremičnina skupno premoženje obsojenca in njegove žene. Začasna odredba je postala v sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 56/2021 z dne 2. 3. 2021 pravnomočna. Kot dokaz k pritožbi prilaga obe navedeni sodni odločbi. Ob tem v pritožbi še navaja, da je obsojeni slabo finančno stanje imel že več kot deset let, pa je v vsem tem času obdržal hišo vredno 500.000,00 EUR (zgoraj navedena nepremičnina) in četudi je ta bila res ženina, bi bilo primerno pričakovati, da bi jo zakonca prodala, če ne zmoreta plačevati niti elektrike zanjo. Prav tako ni res, da se obsojenec preživlja zgolj s pokojnino, ker se je v navedenem postopku II P 48372019 izkazalo, da je delal tudi po podjemnih pogodbah, za kar pritožnica prav tako prilaga dokaz, in sicer korespondenco med A. d.o.o. z obsojencem. Obsojenec pa se je tudi ponujal, da bi za oškodovanko opravljal kakšno delo, kar kaže, da je še vedno aktiven v poslu in ima očitno tudi druge vire dohodkov, vsekakor pa ima višje dohodke, kot jih prikazuje in ne zgolj pokojnino.

6Z navedenimi pritožbenimi izvajanji pooblaščenka graja pravilnost in popolnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za odločitev sodišča prve stopnje, ki je navedena v točki 1 obrazložitve tega sklepa.

7Pritožbi ni mogoče pritrditi. Sodišče prve stopnje je razjasnilo vsa odločilna dejstva in na podlagi njih pravilno ugotovilo, da obsojeni M.T. posebnega pogoja, da oškodovani družbi v roku dveh let od pravnomočnosti sodbe plača znesek 60.324,94 EUR ni izpolnil iz objektivnih razlogov, ne pa neopravičenih razlogov, kot je to bilo zatrjevano tekom postopka za preklic pogojne obsodbe s strani oškodovane družbe in pri čemer vztraja pritožnica. Na podlagi dokazov, ki jih je izvedlo, je ugotovilo, da si je obsojenec v okviru svojih zmožnosti prizadeval, da bi izpolnil dodatni pogoj, pa mu tega ni bilo mogoče izpolniti v večjem obsegu, kot ga je izpolnil. Zato mu po presoji sodišča prve stopnje ni mogoče očitati, da si ni dovolj prizadeval, da dodatni pogoj izpolni. Prodal je osebni avto, ki je bilo edino osebno premoženje, s katerim je razpolagal in z izkupičkom gospodarski družbi poravnal del dolga, o njegovem slabem gmotnem položaju pa priča tudi okoliščina, da si je moral izposoditi celo denar za ženin pogreb. Sam je šel v osebni stečaj, pokojna žena ni bila zaposlena, družina se je preživljala z njegovo pokojnino, poravnati je moral številne dolgove, ki so delno še sedaj neporavnani, družina pa je razpolagala le z okrog 700,00 EUR pokojnine. Zoper njega so bile vložene tudi številne izvršbe, vse to pa so po presoji sodišča prve stopnje okoliščine, zaradi katerih dejansko ni mogel izpolniti dodatnega pogoja v večjem obsegu kot ga je izpolnil v višini 3.180,00 EUR. Sodišče je upoštevalo tudi zdravstvene težave obsojenca, ki mu zmanjšujejo sposobnost za kakršnokoli dodatno delo. Z navedenimi razlogi je po presoji pritožbenega sodišča prepričljivo obrazložilo izrek s pritožbo izpodbijanega sklepa.

8Obsojeni ni lastnik nepremičnine, ki je predmet postopka v pravdni zadevi tožeče stranke F. d.o.o. zoper obsojenca in njegovo pokojno ženo pod opr. št. II P 483/2019, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi iz tega premoženja lahko poravnal dolg, ki ga ima do oškodovane družbe in s tem izpolnil posebni pogoj, določen v okviru izrečene mu pogojne obsodbe. Prav tako pritožnica z ničemer ne izkazuje, da bi obsojenec razpolagal še s kakšnim drugim premoženjem ali dohodki, ki bi mu omogočali izpolnitev posebnega pogoja, razen s tistimi, za katere sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja (pokojnina), da so mu to zaradi okoliščin, da je bil v osebnem stečaju, da so bile v teku izvršbe na pokojnino in da zaradi zdravstvenih težav ni bil sposoben za kakršno koli dodatno delo, to onemogočali v večjem obsegu, kot je dejansko dolg povrnjen. Pritožnica pavšalno sklepa o dodatnih zaslužkih obsojenca ter ne navede dovolj konkretnih okoliščin, ki bi te zaslužke dokazovale. Pritožbeno izvajanje, da bi obsojenec prodal nepremičnino, če zanjo ni sposoben kriti režijskih stroškov, pa je ob dejstvu, da ni njen lastnik, prav tako neutemeljeno.

9Iz navedenih razlogov in ker pritožnica tudi v preostalem ne navaja ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 96. člena in prvega odstavka 98. člena ZKP ter je posledica neuspele pritožbe pooblaščenke oškodovane družbe.