VSL Sklep II Cp 199/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek in dediča A. O. napotilo na pravdo, da v roku 15 dni zoper sodedinjo N. O. vloži tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 3. 11. 1987.

2Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ pritožuje dedinja N. O. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (pravilno: v nov postopek). Meni, da je bilo o veljavnosti sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 3. 11. 1987 (ki je vsebovan v darilni pogodbi) že pravnomočno odločeno v okviru zapuščinskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Domžalah, D 000/2006, ki se je vodil po pokojnem B. O., kar pomeni, da odločitve o veljavnosti navedenega sporazuma ni mogoče spreminjati. S tem, ko A. O. v okviru zapuščinskega postopka ni vložil tožbe na ugotovitev ničnosti zgoraj navedenega sporazuma, in ker se je vpisal kot lastnik nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe, je izgubil tudi pravni interes za morebitno uveljavljanje ničnosti darilne pogodbe in posledično sporazuma o odpovedi navedenemu dedovanju z dne 30. 11. 1987.

3Dedič A. O. je na pritožbo odgovoril ter predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju² sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

6V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zapustnica s sinom A. O. v okviru darilne pogodbe z dne 3. 11. 1987, ki je bila dne 23. 12. 1987 overjena po sodniku, sklenila sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju. A. O. je zatrjeval, da je navedeni sporazum ničen in ker je dedinja N. O. temu nasprotovala, je sodišče prve stopnje A. O. napotilo na pot pravde.

7Po določbi 137. člena ZD se lahko potomec, ki sme samostojno razpolagati s svojimi pravicami, v sporazumu s prednikom odpove dediščini, ki bi mu šla po prednikovi smrti. V takem primeru se šteje, da dedič, ki je podal tako izjavo ni dedič.

8Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju je A. O. sklenil tako s pokojnim očetom, kot tudi z zapustnico. S tem, ko v zapuščinskem postopku po očetu sporazuma s tožbo ni izpodbijal, se tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravici do morebitnega izpodbijanja sporazuma v zapuščinskem postopku po zapustnici ni odpovedal. Dejansko gre za dve ločeni zadevi, za pravnomočno končan zapuščinski postopek po očetu in za predmetni zapuščinski postopek po materi udeležencev postopka. Le v primeru, da bi A. O. v zapuščinskem postopku po svojem očetu vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju z dne 3. 11. 1987, in bi bilo o zadevi pravnomočno odločeno, bi lahko govorili, da je bilo o vprašanju njegove dedne pravice iz navedenega naslova že pravnomočno odločeno. Zapuščinsko sodišče, ki je tako dediču A. O. dalo možnost, da okoliščine, ki njegovo dedno pravico utemeljujejo, dokaže v pravdnem postopku, je ravnalo pravilno, zato je je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

¹ V nadaljevanju ZPP.
² V nadaljevanju ZD.