VSM Sklep V Kp 2487/2019

Pritožba zagovornika obdolženega B. Š. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrožno sodišče na Ptuju je z izpodbijanim sklepom pod točko I izreka na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov, ki ga je podal zagovornik obdolženega B. Š. na predobravnavnem naroku dne 18. 2. 2021.

2Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitev temeljnih človekovih pravic ter zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in iz spisa izloči vse dokaze, ki so bili pridobljeni z nezakonito hišno preiskavo in postopek ustavi, podredno pa, da predlogu za izločitev dokazov ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred spremenjen senat.

3Pritožba ni utemeljena.

4Bistvo pritožbe je v trditvi, da v času pred izdajo odredbe za hišno preiskavo ni bil podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Ob vstopu policistov v obdolženčevo sobo namreč na vidnem mestu ni bilo prepovedane droge, razen tiste, ki jo je imel obdolženec v rokah in jo je odložil v pepelnik. Slednje ves čas zatrjuje obdolženec, to pa je tekom preiskave potrdila tudi priča V. P., medtem ko je temu diametralno nasprotno stališče policistov, ki so vstopili v obdolženčevo sobo. Po oceni zagovornika je zato dejansko stanje v obravnavani zadevi sporno, prav tako pa je policija s tem, ko je protipravno preiskala zaprte vrečke, ki se niso nahajale na vidnem mestu in samo s pregledom njihove vsebine ni bilo mogoče ugotoviti, zagrešila kršitev določb kazenskega postopka in kršitev nedotakljivosti stanovanja. Policisti so namreč še pred izdajo odredbe za hišno preiskavo preiskovali prostore, ki jih je uporabljal obdolženec, zato so nezakoniti vsi dokazi, ki so bili podlaga za odredbo o hišni preiskavi, in vsi dokazi, ki so bili pridobljeni v okviru hišne preiskave.

5Povzetim navedbam zagovornika ni mogoče pritrditi. Kot eden izmed pogojev za odreditev hišne preiskave v skladu z določbo prvega odstavka 214. člena ZKP se zahteva dokazni standard „utemeljeni razlogi za sum“, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in ne utemeljen sum, kot to zmotno trdi zagovornik. Utemeljeni razlogi za sum morajo biti podani v času izdaje odredbe za hišno preiskavo (antecedenčnost). Izkazani morajo biti tako, da so lahko kadarkoli preverljivi in jih ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo, ali z dokazi in podatki, ki so sicer že obstajali v času izdaje odredbe, vendar odredbodajalcu v času odločanja niso bili znani ali razkriti.

6Da je bil v času izdaje odredbe za hišno preiskavo dokazni standard utemeljenih razlogov za sum podan, izhaja iz razlogov sodišča prve stopnje, ki je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da so v obravnavanem primeru policisti v skladu z določbo 53. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije zakonito vstopili v sobo obdolženca. Tam so med drugim ugotovili, da je bila soba, v kateri sta se nahajala obdolženec in iskana oseba V. P., močno v dimu, pri čemer je bil zaznan močan in specifičen vonj po marihuani, obdolženec pa je v rokah držal prižgano ročno zvito cigareto oziroma „joint“, ki ga je ob prihodu policije ugasnil in odložil v pepelnik. Prav tako so v sobi na pisalni mizi policisti opazili večjo plastično vrečko Hofer, eno srednje veliko prozorno vrečko, dve manjši prozorni vrečki, lonček bele barve in dve kartonasti škatli za čevlje, v katerih so bili posušeni rastlinski delci zeleno-rjave barve. Na podlagi takih ugotovitev, kot so med drugim razvidne iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 15. 1. 2019, so policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika preiskovalni sodnici še istega dne predlagali izdajo odredbe za hišno preiskavo, ki je bila tudi zakonito izdana. Zbrani podatki, s katerimi je razpolagala preiskovalna sodnica v času odločanja o izdaji odredbe o hišni preiskavi, so tako tudi po presoji pritožbenega sodišča po kvaliteti in kvantiteti dosegali standard utemeljenih razlogov za sum, to je specifični in artikulirani verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.

7Navedenih zaključkov pritožba ne more omajati z ex post sklicevanjem na zatrjevanja obdolženca in izpovedbo priče V. P. iz faze preiskave ter pritožbenimi navedbami, da je policija še pred izdajo odredbe za hišno preiskavo protipravno preiskovala zaprte vrečke oziroma embalažo, ki se niso nahajale na vidnem mestu. Prezre namreč, da se je sodišče prve stopnje v okviru naknadne presoje izpolnjenosti pogojev za hišno preiskavo, in sicer glede obstoja utemeljenih razlogov za sum, v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno oprlo na zapisnik o opravi hišne preiskave (s pripadajočimi fotografijami). Iz slednjega izhaja, da je bila prepovedana droga med drugim najdena in zasežena prav na način, kot je to izhajalo iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 15. 1. 2019, torej tudi v prozornih vrečkah, ki so se nahajale na mizi v obdolženčevi sobi. Sodišče prve stopnje tako utemeljeno ni podvomilo v ugotovitev, da so policisti že z vizualnim pregledom obdolženčeve sobe in iz lastne zaznave lahko prepovedano drogo (v obliki posušenih rastlinskih delcev zeleno-rjave barve) neposredno opazili, saj se je ta med drugim nahajala v prozornih vrečkah na obdolženčevi mizi in je bila tudi po presoji pritožbenega sodišča nedvomno vidna, brez da bi bilo treba te vrečke odpreti, kot je to zadovoljivo pojasnjeno v izpodbijanem sklepu in odredbi za opravo hišne preiskave. Opisanega ravnanja policije tako ni mogoče enačiti s hišno preiskavo in se pritožbeni očitki, da je policija še pred izdajo odredbe za hišno preiskavo preiskovala prostore, ki jih je uporabljal obdolženec, izkažejo kot neutemeljeni.

8V luči navedenega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zavzelo dovolj jasno in argumentirano stališče, ki omogoča presojo zakonitosti odreditve in oprave hišne preiskave, pri tem pa je navedbe obrambe (ki svoje očitke gradi na trditvah obdolženca in izpovedbi V. P.) na več mestih tudi izrecno zavrnilo. Pritožbeno zatrjevane kršitve obdolženčevih ustavnih pravic in očitki, da se sodišče prve stopnje obrazloženo ni opredelilo do tega, zakaj je verjelo navedbam policistov in ne navedbam obdolženca in priče V. P., so zato povsem odveč. Tudi sicer pa ne gre prezreti, da je zapisnik o opravi hišne preiskave obdolženec podpisal brez ugovorov, nenazadnje pa je v svojem zagovoru v fazi preiskave celo sam povedal, da je tudi V. P. na mizi v njegovi sobi videla, da ima konopljo.

9Neutemeljeno zagovornik sodišču prve stopnje očita še „kršitev ZKP“, ker je zavrnilo dokazne predloge obrambe za zaslišanje prič O. Š., J. K., A. Š. in F. H., ki bi lahko izpovedale o tem, kaj je bilo na mizi in kakšna je bila komunikacija med obdolžencem in pričo ter policisti. Predsednik senata namreč pred odločitvijo o predlogu obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov ni dolžan izvesti predlaganih dokazov obrambe, temveč ima v skladu z načelom proste presoje (prvi odstavek 18. člena ZKP) in po določbi prvega odstavka 285.e člena ZKP zgolj fakultativno možnost izvesti potrebne dokaze, če to narekuje zapletenost zadeve ali pomanjkanje podatkov v pisnem gradivu v spisu. S tem ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da dodatno zasliševanje prič ni potrebno, kar je v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi pravilno pojasnilo, pa očitane kršitve ni zagrešilo. Nenazadnje pa ne gre prezreti, da tudi sicer nobena od predlaganih prič v času prihoda policije, ki ga obramba problematizira, ni bila niti navzoča.

10Kot povsem brez podlage se izkaže še pavšalna pritožbena navedba, da za obstoj utemeljenega suma (pravilno: utemeljenih razlogov za sum) ne zadostuje posest manjše količine droge, saj kot že obrazloženo, v konkretni zadevi to ni bila edina okoliščina za izdajo odredbe o hišni preiskavi. Irelevantno za obravnavano zadevo pa je pritožbeno sklicevanje in izpostavljanje zgolj hipotetične situacije posesti takšne količine droge na javnem mestu. Pravilnosti izpodbijanega sklepa pa ne more omajati niti nedoslednost sodišča prve stopnje v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko povzema navedbe obrambe iz predloga za izločitev dokazov, saj je na ta način sodišče prve stopnje svoje zaključke skušalo zgolj dodatno utrditi.

11Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba obdolženca pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).