UPRS Sodba III U 10/2021-18

Tožba se zavrne.

1Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (v nadaljevanju: toženka) je z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom zavrnila tožničino vlogo št. 303-3-0876/2020/1 za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19 in še ugotovila, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka dne 16. 11. 2020 objavila Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19 (v nadaljevanju: Javni poziv), na katerega se je z zgoraj navedeno vlogo, oddano 25. 11. 2020, prijavila tudi tožnica. Toženka je preverila, ali so izpolnjeni pogoji iz Javnega poziva, ki v 6.1. točki med drugim kot pogoj določa, da prijavitelj nima neplačanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge), ter ne sme imeti nepredloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.¹ Na podlagi podatkov uradne evidence Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) je toženka ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje navedenega pogoja, ker je imela nepredložene obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge (tj. 25. 11. 2020), zato je njeno vlogo z izpodbijanim sklepom zavrnila.

3Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in je zato vložila tožbo v upravnem sporu. V njej ugovarja, da toženka ni pravilno ugotovila dejanskega stanja in da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen. Tožnica v tožbi navaja, da je imela na dan 28. 11. 2020 plačane vse davčne obveznosti, ki jim je dotlej potekel rok plačila, ter obrazlaga stanje svojih terjatev in obveznosti po knjigovodski kartici FURS na navedeni datum, po kateri je njen dolg na enem podračunu znašal 0,14 EUR, medtem ko je bilo na ostalih desetih podračunih izkazano preplačilo v višini 3,17 EUR, kar pomeni, da je bila tožnica na presečni dan 28. 11. 2020 v razmerju do FURS v dobrem za 3,03 EUR. V tožbi tudi zatrjuje, da je oddala vse obračune davčnih odtegljajev, katerim je rok zapadel na datum 28. 11. 2020. Navaja, da so bili oddani vsi obračuni davčnega odtegljaja do vključno meseca izplačila plač za september 2020, plače za mesec oktober 2020 pa je tožnica, predvsem zaradi nastale situacije in finančne stiske, obračunala in izplačala 30. 11. 2020, ko je tudi oddala obrazec REK-1 preko spletne aplikacije e-Davki. Drugih izplačil, od katerih bi morala obračunati davčne odtegljaje v mesecu oktobru ali novembru 2020, ni imela. Meni, da je tako na navedeni dan imela poravnane vse davčne obveznosti in oddane vse obračune davčnega odtegljaja, zato naj sodišče izpodbijani sklep odpravi oziroma razveljavi.

4Dne 29. 1. 2021 je tožnica sodišču poslala še dopolnitev tožbe, ki ji je priložila izpodbijani sklep, izpis oddanih obračunov davčnega odtegljaja (obrazcev REK-1) za obdobje od 26. 11. 2019 do 25. 11. 2020 ter izpis knjigovodske kartice bremenitev in plačil davčnemu organu za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 in s tem posredno pregled stanja na dan 25. 11. 2020. Navedla je, da je iz tega razvidno, da je 25. 11. 2020 izpolnjevala vse razpisne pogoje, v izpodbijanem sklepu pa ni navedeno, kateri obračun davčnega odtegljaja ni bil predložen ter kateri dolg in v kakšni višini je imela na dan 25. 11. 2020.

5Toženka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločitvi. Navedla je, da gre v skladu z ustaljeno sodno prakso v obravnavani zadevi za t.i. javnopravno stvar in se je tako postopek vodil po določbah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju: ZPOP-1) ter ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), in sicer gre v primeru tovrstnih javnih pozivov za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka. Uspeti na Javnem pozivu ni pravica, ki bi bila prijavitelju vnaprej zagotovljena, temveč mora za uspešno kandidiranje izpolnjevati v Javnem pozivu določene pogoje, na katere s prijavo izrecno pristane. Tožnica je tako v okviru razpisne dokumentacije podpisala Izjavo o strinjanju s pozivnimi pogoji (Obrazec št. 2 Javnega poziva) in pooblastilo toženki za pridobitev podatkov od FURS (Obrazec št. 3 Javnega poziva). Da tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev po Javnem pozivu, je toženka ugotovila na podlagi podatkov FURS, iz katerih izhaja, da tožnica ob oddaji vloge ni imela predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge (25. 11. 2020). Pri tem toženka opozarja, da datum 28. 11. 2020, na katerega se je v tožbi sklicevala tožnica, za obravnavano zadevo ni relevanten, saj je skladno s pogoji Javnega poziva odločilen datum oddaje vloge na Javni poziv, v tožničinem primeru torej 25. 11. 2020. Ob sklicevanju na drugi odstavek 134. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) toženka pojasnjuje, da mora delodajalec izplačati plačo najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ter kot plačnik davka predložiti obračun davčnih odtegljajev najkasneje na dan izplačila dohodka. Tožnica bi torej morala plačo za mesec oktober 2020 izplačati najpozneje 18. 11. 2020 in najpozneje tega dne predložiti obračun davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja. Tega pa ni storila niti 18. 11. 2020 niti do dne oddaje vloge 25. 11. 2020. Kaj drugega tudi iz dopolnitvi tožbe priloženih listin ne izhaja. Glede na vse navedeno je pravilen zaključek, da tožnica ni izpolnjevala vseh pogojev iz Javnega poziva, zato je toženka predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

6Sodišče je s sklepom št. III U 10/2021-13 z dne 4. 6. 2021, ki ga je senat sprejel na podlagi 3. alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), sklenilo, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

7V tem upravnem sporu je sodišče dne 13. 7. 2021 opravilo javno glavno obravnavo, ki se je tožnica, čeprav je bila nanjo pravilno vabljena, ni udeležila. Glavne obravnave pa se je udeležila toženka po odvetniku A.A. iz pooblaščene Odvetniške družbe A. d.o.o., in sicer je toženka vztrajala pri izpodbijanem sklepu in odgovoru na tožbo ter pojasnila, da je v slednjem (v tretji vrstici prvega odstavka na strani 3) prišlo do očitne pisne pomote pri zapisu datuma: pravilen datum tožničine vloge je 25. 11. 2020, kar je razvidno tudi iz preostale vsebine odgovora na tožbo.

8Sodišče je v dokaznem postopku na glavni obravnavi vpogledalo izpodbijani sklep (v sodnem spisu priloga A2), tožničin izpis oddanih obračunov davčnih odtegljajev (REK-1 obrazcev) za obdobje od 26. 11. 2019 do 25. 11. 2020 (A3) in knjigovodsko kartico tožnice kot davčnega zavezanca za leto 2020 (A4) ter upravne spise zadeve, ki obsegajo predmetni Javni poziv, pozivno dokumentacijo za Javni poziv, tožničino vlogo z dne 25. 11. 2020 na Javni poziv, izpis podatkov iz evidence FURS, izpodbijani sklep z vročilnico ter izpis pojasnil s spletne strani FURS e-davki glede obračuna davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja (REK-1).

9Tožba ni utemeljena.

10Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost odločitve, sprejete z izpodbijanim sklepom, s katerim je toženka zavrnila tožničino vlogo na Javni poziv. Na podlagi podatkov uradne evidence FURS je namreč ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev iz Javnega poziva, ker ima nepredložene obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.

11Kot izhaja iz upravnih spisov zadeve in niti ni sporno, se je tožnica na Javni poziv prijavila z vlogo, oddano dne 25. 11. 2020. Prav tako ni sporno, saj tožnica to sama navaja, da je plače za mesec oktober 2020 obračunala in izplačala 30. 11. 2020 in takrat preko spletne aplikacije tudi oddala obračun davčnih odtegljajev (REK) za dohodke iz delovnega razmerja za mesec oktober 2020.

12Sporno je, ali glede na navedeno tožnica izpolnjuje splošni pogoj za kandidiranje, določen pod št. 3 točke 6.1. Javnega poziva, to je že navedeni pogoj, da prijavitelj nima neplačanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge) ter ne sme imeti nepredloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.

13Kot izhaja iz prvega odstavka 57. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2), izplačevalec dohodka, ki je plačnik davka, izračuna davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja. Gre za t.i. obrazec REK, v katerem se opravi tudi izračun prispevkov za socialno varnost po drugem in tretjem odstavku 352. člena ZDavP-2. Zavezanec za davek, ki opravlja dejavnost, mora obračun davčnega odtegljaja v skladu z devetim odstavkom 57. člena ZDavP-2 predložiti v elektronski obliki preko sistema e-Davki. Po določbi prvega odstavka 283. člena ZDavP-2 mora davčni odtegljaj izračunati in odtegniti ob obračunu dohodka, plačati pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. V skladu s prvim odstavkom 284. člena ZDavP-2 mora plačnik davka obračun davčnih odtegljajev tudi predložiti davčnemu organu (FURS), in sicer najpozneje na dan izplačila dohodka. Plača, ki pomeni dohodek iz delovnega razmerja in torej vrsto dohodka iz zaposlitve, se po določbah 134. člena ZDR-1 plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca (prvi odstavek), izplača pa se najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja (drugi odstavek istega člena). Plačilno obdobje je praviloma koledarski mesec; da bi bilo pri njej drugače, tožnica niti ne zatrjuje. Če je plačilni dan dela prost dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan (tretji odstavek 134. člen ZDR-1).

14Iz citiranih zakonskih določb izhaja, da mora delodajalec plačo obračunati in izplačati najpozneje 18. dan v mesecu, ki sledi plačilnemu obdobju, za katero se plača izplača; če je plačilni dan dela prost dan, pa se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan. Ob izplačilu plače mora delodajalec izračunati in odtegniti davčni odtegljaj ter obračun davčnega odtegljaja predložiti FURS, plačati pa ga mora najpozneje v roku 5 dni od izplačila plače. Če delodajalec plače ne izplača, sicer ni dolžan plačati akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost. V tem smislu ima tožnica lahko prav, ko navaja, da je na dan 25. 11. 2020 imela poravnane vse zapadle davčne obveznosti, saj je plače za mesec oktober 2020 obračunala in izplačala šele 30. 11. 2020. Vendar pa sodišče izpostavlja, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi drugi del ubeseditve pogoja iz št. 3 v 6.1. točki Javnega poziva, iz katerega izhaja, da zadevni pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. Prav slednje pa je ugotovila toženka in tega tožnica s svojimi navedbami v upravnem sporu ne uspe izpodbiti. Iz navedb same tožnice namreč sledi, da plač za mesec oktober 2020 ni obračunala in izplačala ter obračuna davčnega odtegljaja iz tega naslova FURS ni predložila do srede, 18. 11. 2020, ampak je to storila šele 30. 11. 2020. To pa pomeni, da ob oddaji vloge ni izpolnjevala pogoja, da ne sme imeti nepredloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge (25. 11. 2020). Tožnica s svojimi navedbami torej negira zgolj neizpolnjevanje prvega dela pogoja iz št. 3 točke 6.1. Javnega poziva (smiselno zatrjuje, da je ob oddaji vloge imela poravnane vse zapadle finančne obveznosti, ki jih pobira davčni organ), kar pa za ugoditev vlogi ne zadošča, saj mora biti izpolnjen tudi pogoj iz drugega dela navedene določbe Javnega poziva. Tožničine navedbe, da je plače za mesec oktober 2020 obračunala in izplačala šele 30. 11. 2020 zaradi nastale situacije in finančne stiske so podane (pre)splošno in že zato do drugačne presoje v tem upravnem sporu ne morejo pripeljati.

15Kot je izpostavila že toženka v odgovoru na tožbo, je glede na Javni poziv relevantno stanje na dan oddaje vloge, tj. 25. 11. 2020 (in ne 28. 11. 2020, kar je glede na vsebino dopolnitve tožbe razumela tudi tožnica). Skladno z določbami Javnega poziva za potrebe njegovega izvajanja FURS toženki posreduje tudi podatek, ali je prijavitelj, ki je delodajalec, v zadnjem letu do dneva oddaje vloge predložil obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. V obravnavanem primeru je bilo tako preverjeno, ali je tožnica do 25. 11. 2020 FURS predložila vse obračune davčnih odtegljajev za obdobje zadnjega leta (torej tudi obračun davčnega odtegljaja od plač za oktober 2020, ki bi ga po obrazloženem tožnica morala predložiti do 18. 11. 2020), ter ugotovljeno, da po podatkih FURS tega ni storila. Kaj drugega ne izhaja niti iz tožničinih navedb (saj je tudi sama navedla, da je plače za oktober 2020 obračunala in izplačala 30. 11. 2020 in takrat predložila REK), niti iz izpisa podatkov uradne evidence FURS, ki se nahaja med upravnimi spisi, niti iz listin, ki jih je sodišču predložila tožnica (knjigovodske kartice ter izpisa oddanih obračunov davčnih odtegljajev, iz slednjega je namreč jasno razvidno, da je bil zadnji oddan obračun davčnih odtegljajev od dohodkov iz delovnega razmerja do 25. 11. 2020, obračun za september 2020, ki je bil vložen 29. 10. 2020). Na tem mestu sodišče dodaja, da tožnici ni mogoče slediti, kolikor meni, da bi bilo njeni vlogi na Javni poziv treba ugoditi, ker zaradi zamude pri izplačilu plač za mesec oktober 2020 ob upoštevanju zgolj davčnih predpisov na dan oddaje vloge še ne bi bila dolžna predložiti obračuna davčnih odtegljajev od plač za mesec oktober. Takšna razlaga pogoja št. 3 iz 6.1. točke Javnega poziva bi bila v nasprotju z namenom Javnega poziva, da se sredstva dodeljujejo gospodarskim subjektom, ki dosledno izpolnjujejo svoje obveznosti, in predvsem z zakonsko ureditvijo iz 134. člena ZDR-1, ki jo je prav tako treba upoštevati.

16Tožnica pa v obravnavanem primeru tudi ne more uspeti z ugovori o nezadostni obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Pri tem najprej ni mogoče spregledati, da se je tožnica lahko seznanila z vsemi pogoji Javnega poziva in s tem, da se bo toženka pri ugotavljanju izpolnjevanja splošnih pogojev za kandidiranje oprla na podatke uradnih evidenc FURS (drugi odstavek 6. točke Javnega poziva). Tudi pozivne dokumentacije za Javni poziv (točka 2.3.) je razvidno, da toženka izpolnjevanje predmetnega pogoja preveri pri FURS. Tožnica se je s pogoji Javnega poziva strinjala in je tudi podpisala izjavo o tem (obrazec št. 2 Javnega poziva). Čeprav so razlogi izpodbijanega sklepa skopi, je iz njih razvidno, katerega pogoja iz Javnega poziva tožnica ni izpolnjevala, tj. da ima po podatkih uradne evidence FURS nepredložene obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge, ki jo je oddala 25. 11. 2020. Po podanih tožbenih ugovorih je toženka v svojem odgovoru, ki ga je sodišče tožnici vročilo, še dodatno pojasnila, da ob oddaji vloge ni imela predloženega obračuna davčnega odtegljaja za plače za mesec oktober 2020, kar nenazadnje sledi iz samih tožbenih navedb. Tožnica tega, čeprav je možnost imela (pisno in še na glavni obravnavi), niti ni prerekala.

17Glede na vse povedano je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo (63. člen ZUS-1).

¹ V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pri tem sicer navedeno, da gre za pogoj pod št. 2 iz 6.1. točke Javnega poziva, vendar je pri zapisovanju omenjene številke očitno prišlo do pisne pomote: glede na (pravilno) citirano besedilo zadevnega pogoja gre za pogoj, naveden pod št. 3 v 6.1. točki Javnega poziva, kar je razvidno tudi iz odgovora toženke na tožbo.