iuris
§ zakonZakon o davčnem postopku · ZDavP-2 · velja od 17. 11. 2006

284. člen ZDavP-2

(rok predložitve obračuna davčnega odtegljaja in določenih podatkov)

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 13. 7. 2021Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba III U 10/2021-18Upravno sodišče RS · 2021

    Ob izplačilu plače mora delodajalec izračunati in odtegniti davčni odtegljaj ter obračun davčnega odtegljaja predložiti FURS, plačati pa ga mora najpozneje v roku 5 dni od izplačila plače. Če delodajalec plače ne izplača, sicer ni dolžan plačati akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost. V tem smislu ima tožnica lahko prav, ko navaja, da je na dan 25. 11. 2020 imela poravnane vse zapadle davčne obveznosti, saj je plače za mesec oktober 2020 obračunala in izplačala šele 30. 11. 2020. Vendar pa sodišče izpostavlja, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi drugi del ubeseditve pogoja iz št. 3 v 6.1. točki Javnega poziva, iz katerega izhaja, da zadevni pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.

  • UPRS sodba I U 729/2015Upravno sodišče RS · 2015

    Tožnica je zoper informativni izračun dohodnine za leto 2010 ugovarjala, da ji del dohodka s strani družbe A. ni bil izplačan, temveč so bili zaradi upoštevanja pokojninske dobe od dohodka plačani samo prispevki za socialno varnost za obdobje od 1994 do 1998 ter da se zato obračunane plače od teh prispevkov pri odmeri dohodnine ne bi smelo upoštevati. Tudi sodišče ji pri tem ne more slediti. Izplačevalec dohodka, družba A. d.o.o., je bil ob predaji REK obrazca poleg plačila obveznih prispevkov za socialno varnost dolžan tožnici izplačati tudi osebni dohodek in akontacijo dohodnine. Obveznost oddaje obračuna REK nastane ob izplačilu dohodka in tožnica je kot povezana oseba omenjene družbe to vedela. Kot povezana oseba pa se je tudi po prenehanju delovnega razmerja v omenjeni družbi (lahko) dogovorila, da ji le-ta plača razliko manjkajočih prispevkov za obdobje od leta 1994 do 1998 brez neto izplačila dohodka. S tem dogovorom se je odpovedala izplačilu neto plače, medtem ko ji je bila bruto plača dejansko dana na razpolago. Na podlagi obstoječe zakonske ureditve ni mogoče obračunati prispevkov za socialno varnost od plače, pri tem pa ne obračunati akontacije dohodnine. Glede neto

  • UPRS sodba I U 784/2014Upravno sodišče RS · 2014

    Po presoji Ustavnega sodišča stališče, da ima le plačnik davka možnost predložiti popravek obračuna davčnega odtegljaja, posega v pravico pritožnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. To velja toliko bolj, kadar gre za popravek obračuna davčnega odtegljaja, ki se nanaša na dokončen davek. Temeljna obveznost plačila davka, tudi v okviru obračuna davčnega odtegljaja, je še vedno na davčnem zavezancu kot nosilcu davka, ki je dejanski plačnik davka in se mu zaradi plačila davka zmanjša premoženje. Glede na to, da je sodišče na odločbo Ustavnega sodišča vezano, naj tožena stranka v ponovljenem postopku v tej zadevi tožniku v postopku popravka davčnega obračuna v zvezi z njegovo zahtevo za vračilo davka, omogoči sodelovanje v davčnem postopku na način, da bo spoštovana bistvena pravica iz 22. člena Ustave. Ta je v tem, da se posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ali pravni koristi ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici. Ugotovljeno pravno praznino je tako v obravnavanem primeru (ne glede na formalno pravno poimenovanje vloge) treba zapolniti bodisi z analog

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 9. 12. 2025
Različice besedila: 5Pokaži ▾
Povezano: sklici 3Pokaži ▾

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 7. 2021
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • UPRS Sodba III U 10/2021-18
    Upravno sodišče RS · 13. 7. 2021

    Ob izplačilu plače mora delodajalec izračunati in odtegniti davčni odtegljaj ter obračun davčnega odtegljaja predložiti FURS, plačati pa ga mora najpozneje v roku 5 dni od izplačila plače. Če delodajalec plače ne izplača, sicer ni dolžan plačati akontacije dohodnine ter prispevkov za socialno varnost. V tem smislu ima tožnica lahko prav, ko navaja, da je na dan 25. 11. 2020 imela poravnane vse zapadle davčne obveznosti, saj je plače za mesec oktober 2020 obračunala in izplačala šele 30. 11. 2020. Vendar pa sodišče izpostavlja, da je treba v obravnavanem primeru upoštevati tudi drugi del ubeseditve pogoja iz št. 3 v 6.1. točki Javnega poziva, iz katerega izhaja, da zadevni pogoj ni izpolnjen, če prijavitelj nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.

  • UPRS sodba I U 729/2015
    Upravno sodišče RS · 15. 9. 2015

    Tožnica je zoper informativni izračun dohodnine za leto 2010 ugovarjala, da ji del dohodka s strani družbe A. ni bil izplačan, temveč so bili zaradi upoštevanja pokojninske dobe od dohodka plačani samo prispevki za socialno varnost za obdobje od 1994 do 1998 ter da se zato obračunane plače od teh prispevkov pri odmeri dohodnine ne bi smelo upoštevati. Tudi sodišče ji pri tem ne more slediti. Izplačevalec dohodka, družba A. d.o.o., je bil ob predaji REK obrazca poleg plačila obveznih prispevkov za socialno varnost dolžan tožnici izplačati tudi osebni dohodek in akontacijo dohodnine. Obveznost oddaje obračuna REK nastane ob izplačilu dohodka in tožnica je kot povezana oseba omenjene družbe to vedela. Kot povezana oseba pa se je tudi po prenehanju delovnega razmerja v omenjeni družbi (lahko) dogovorila, da ji le-ta plača razliko manjkajočih prispevkov za obdobje od leta 1994 do 1998 brez neto izplačila dohodka. S tem dogovorom se je odpovedala izplačilu neto plače, medtem ko ji je bila bruto plača dejansko dana na razpolago. Na podlagi obstoječe zakonske ureditve ni mogoče obračunati prispevkov za socialno varnost od plače, pri tem pa ne obračunati akontacije dohodnine. Glede neto

  • UPRS sodba I U 784/2014
    Upravno sodišče RS · 25. 9. 2014

    Po presoji Ustavnega sodišča stališče, da ima le plačnik davka možnost predložiti popravek obračuna davčnega odtegljaja, posega v pravico pritožnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. To velja toliko bolj, kadar gre za popravek obračuna davčnega odtegljaja, ki se nanaša na dokončen davek. Temeljna obveznost plačila davka, tudi v okviru obračuna davčnega odtegljaja, je še vedno na davčnem zavezancu kot nosilcu davka, ki je dejanski plačnik davka in se mu zaradi plačila davka zmanjša premoženje. Glede na to, da je sodišče na odločbo Ustavnega sodišča vezano, naj tožena stranka v ponovljenem postopku v tej zadevi tožniku v postopku popravka davčnega obračuna v zvezi z njegovo zahtevo za vračilo davka, omogoči sodelovanje v davčnem postopku na način, da bo spoštovana bistvena pravica iz 22. člena Ustave. Ta je v tem, da se posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici ali pravni koristi ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o njegovi pravici. Ugotovljeno pravno praznino je tako v obravnavanem primeru (ne glede na formalno pravno poimenovanje vloge) treba zapolniti bodisi z analog

  • UPRS sodba I U 109/2012
    Upravno sodišče RS · 24. 4. 2012besedilo 2010–2012

    Plačnik davka ter njegove obveznosti so določene v davčni zakonodaji. Gre za kogentne določbe, ki jih s pogodbo ni mogoče spreminjati. Na podlagi predložene dokumentacije in izjav, ki sta jih v postopku podala najemodajalka ter tožeča stranka kot najemojemalka, davčni organ pravilno ugotavlja, da je tožeča stranka v letu 2007 fizični osebi plačevala mesečno najemnino, ne da bi obračunala in plačala davčni odtegljaj, čeprav bi to morala storiti v skladu z določbami 130. člena ZDoh-2 in 281. člena ZDavP-2 kot izplačevalka dohodka fizični osebi in plačnik davka, davčnemu organu pa (skladno z 284. členom ZDavP-2) najpozneje na dan izplačila dohodka predložiti obračun davčnih odtegljajev. Začetek davčnega postopka z vročitvijo sklepa o davčnem nadzoru zakon predpisuje le za inšpekcijski nadzor, ne pa tudi za nadzor obračunov davka na podlagi 129. člena ZDavP-2.